VREDNOTENJE IN PRIPADNOST VIRTUALNI SKUPNOSTI SLOVENSKEGA TWITTERJA

Abstract

Nove tehnologije v zadnjih desetletjih korenito spreminjajo jezikovno rabo. Vkljucevanje v razlicna druzbena omrezja in virtualno klepetanje oz. komentiranje poteka prek jezikovnih strategij, ki ustvarjajo nove besedilne vrste in v njih jezikovne izbire, prilagojene novim funkcijam vedno bolj mobilnega in azurnega uporabnika. Ena novejsih oblik komuniciranja je Twitter. Zaradi svoje interaktivne funkcije je postal eno od najpopularnejsih druzbenih omrezij (Parmelee, Bichard 2012). Stevil- nim uporabnikom omogoca interakcijo, ki je ne bi mogli vzpostaviti in vzdrzevati z medosebnim odnosom (Arceneux, Schmitz Weiss 2010). Objavlja kratka besedila, poslana prek racunalnika ali mobilnih naprav, in je zato idealen za analizo jezikovnih sredstev vrednotenja v omejenem kontekstu. Prednost mikrobloga je, da omogoca hitro objavo mnenjskih odzivov posameznikov na posamezna druzbena dogajanja in intenzivno interakcijo med njimi, s katero ustvarjajo »virtualno skupnost« (Rhein- Gold 1993). Tematsko zaokrozena interakcija je zelo primerna za raziskovanje inte- rakcije vsebinsko zamejene virtualne skupnosti ([Michele ZaPPaviGna] 2011). V primerjavi z drugimi druzbenimi omrezji je Twitter pomemben tudi zato, ker njegova sporocila (tviti)1 presegajo sfero zasebnega sporocanja in so pomemben javni vir druzbenega dogajanja (Hermida 2013). Analiza jezika tvitov, ki bi povezala jezikovne izbire in ustvarjanje vrednotenjskih zarisc, bi prispevala k razumevanju aktualnega jezikovne- ga vedênja, ki ga omogocajo nove tehnologije ter spreminjajo dosedanje jezikovne in druzbene strategije. S studijo bomo skusali tudi zavrniti pogosto kritiko Twitterja, da objavlja predvsem vsebinsko prazna sporocila, ki nimajo medosebne interakcijske vrednosti (Arceneaux, Schmitz Weiss 2010).

Stalisce je najbolj neposreden odraz vrednostnega konstruiranja predmetov per- cepcije prek pripisovanja obcih pomenov, zato verjetno v splosni, nestrokovni rabi najpogosteje in najtesneje povezano s pojmom vrednotenja. Clenjeno je na tri poddi- menzije, in sicer custva (affect), nanasa se na vire za razlago custvenih odzivov, ki v primeru te poddimenzije ni posebej opredeljeno in je lahko aktant, njegovo dejanje, dogodek, stanje ali stvar (na primer »Grozljivi dogodki prejsnjega tedna so nam spro- zili custva groze, skrbi in zdaj potrtosti«). Druga poddimenzija stalisca je presoja/ odnos do ljudi in njihovih dejanj (judgement), ki izhaja iz razlicnih normativnih nacel, vrednostnega okvira etike in morale ter zaobjema razlicne tipe izrazanja (ne) skladnosti clovekovih lastnosti in dejanj s posameznikovimi in/ali druzbenimi pri- cakovanji (na primer, »Se huje, to pomeni vec administracije, vec revscine in gro- zenj«). Tretja podkategorija odnosa je presoja/odnos do entitet, stanj, procesov (appreciation) in se nanasa na vire, ki ustvarjajo vrednotenje stvari, vkljucno z narav- nimi pojavi in semiozami (kot izdelki ali procesi) glede na estetiko ali vrednost (npr. »In kot bonus smo slisali destruktivno, katarzicno razlicico pesmi Jima Hendrixa.« (MarTin, whiTe 2005: 35). Pomeni vseh leksemov v omenjenih poddimenzijah sta- lisc so na podlagi semanticne usmerjenosti oziroma polarnosti razvrsceni v proti- pomenske pare. Pomene razdelimo na vrednostno pozitivne, negativne in nevtralne, pri cemer sta pozitivna in negativna valenca, vsaj pri sodobnejsih pristopih, navadno razumljeni kot vecstopenjski.

Novejse studije SFJ (Martin 2000, 2007; [Knight] 2008; [Sumin Zhao] 2010; Zappavigna 2011) priporocajo, da se analiza vrednotenja poveze z analizo sklapljanja (coupling), tj. analizo tistih jezikovnih sredstev, ki razkrivajo vrednote, izrazene za pripadnost. Pripadnost je simultan proces povezovanja in identitetnega pogajanja, v katerem se udelezenci na podlagi lastnih stalisc povezujejo z drugimi clani skupnosti (kniGhT 2008: 487). Pripadnostno skupnost na Twitterju razumemo v Goffmanovem (1963) smislu kot kratkotrajno skupnost, ki jo povezuje skupna tema. Vezi med udelezenci v skupnosti predstavljajo druzbeno dimenzijo v interakcijo vkljucenih udelezencev in so v besedilu izrazene s sklapljanjem vrednotenja z ideacijo (Martin 2000, 2007). ZaPPaviGna (2012a: 211) je opredelil sklapljanje kot soobstoj diskurzivnih seman- ticnih ali slovarsko-slovnicnih sistemov, ki se v besedilu uresnicujejo kot dolocen vzorec povezav. Koncept vkljucuje preprosto idejo jezikovne razporeditve; dve je- zikovni enoti se v besedilu pojavljata druga poleg druge (Zappavigna 2011). Knigh- tova (2008) je v svoji studiji o humorju v SMS-sporocilih dokazala, da vrednostni in ideacijski pomeni delujejo pripadnostno, torej pritegnejo druge uporabnike v vir- tualno skupnost. Zappavigna je v kvantitativni studiji 45.000 tvitov o zmagi Baraka Obame na predsedniskih volitvah leta 2008 ugotovil, da je tematska oznaka #Obama privabljala clane obcinstva, ki jih je zanimalo vrednotenje Obamove zmage (ZaPPa- viGna 2011: 800-01). Tematska oznaka #Obama je vkljucevala tvite, ki so temeljili na povezavi medosebnih in ideacijskih pomenov. V okviru te tematske oznake je bila v tvitih najpogosteje objavljena dvojica jezikovnih enot »Obama« in »srecni« (prav tam: 803). Medtem ko so studije pripadnosti na Twitterju, ki temeljijo na merjenju po- gostosti interakcije, koristne, je treba razumeti tudi znacilnosti vrednotenjskega jezika za pripadnost na Twitterju v konkretnih jezikovnih izbirah, kar bomo skusali pokazati na primeru slovenskih tvitov o olimpijskih igrah.

Medosebna funkcija se jasno kaze z ogovorom sportnikov v zvalniskih pastavkih in oblikami velelnika v 1. osebi mn., s katerim so uporabniki ustvarjali navijasko skupnost, tako da so se vkljucili vanjo in ustvarili omejeni sporocanjski krog, ta je namrec po vsakokratni tekmi razpadel (prim. korosec 1998: 166). Prva oseba mnozine je v primerjavi s Koroscevim opisom omejenega sporocanjskega kroga v novinarskih besedilih pri tvitih v drugacni funkciji: prva oseba je sicer res sestevek tvorca tvita in naslovnikov, a je vkljucitev zgolj custvena3 in hkrati prekrivna s po- govornim velevanjem, ki sicer v zapisu niha med knjiznostjo in pogovornostjo (daj- mo/dejmo, prim. ToPorisic 2000: 519). Pripadnost je bila ustvarjena s sklapljanjem imena sportnikov (v zvalniski obliki) in eksplicitnega pozitivnega odnosa do ljudi in njihovih dejanj, ki mu je obicajno sledil eden ali vec klicajev in/ali smeskov, ki so stopnjevali sporocilnost in custvenost. Tipicen je primer prevladujoce povezave pozitivna presoja/odnos do ljudi in njihovih dejanj: »Dajmo/Gremo, ime spor- tnika!«, ki mu je bil pogosto dodano tudi pozitivno custvo spodbujanja k uspehu »Drzimo/Stiskajmo pesti!«. Tu je prva oseba mnozine vezana zgolj na sonavijasko skupnost in ne vkljucuje sportnika, a vendarle vzpostavlja novi omejeni sporocanjski krog vsakokratne navijaske skupnosti. Ta vzorec vkljucuje vzorec tipicnih tvitov, ki so prikazani spodaj:

Headnote

Studija na primeru slovenskih tvitov o olimpijskih igrah kaze, kaksne medosebne vredno- stne pomene ustvarjajo uporabniki Twitterja in kako ustvarjajo pripadnost spletni skupnosti. S sistemsko-funkcijskim pristopom, ki smo ga prenesli na proucevanje aktualnega komuniciranja na druzbenem omrezju Twitter, ugotavljamo, da so v pregledanih tvitih prisotne vse vredno- tenjske dimenzije. Studija nadgrajuje obstojece raziskave o uporabi vrednotenjskega jezika v druzbenih omrezjih. V njej zavracamo splosno prisotne kritike Twitterja, da objavlja predvsem vsebinsko prazna sporocila, brez medosebne interakcijske vednosti. Twitter ponuja prostor za izrazanje osebnega stalisca o izkusnjah skupnosti stevilnemu obcinstvu.

Kljucne besede: sistemsko-funkcijsko jezikoslovje, tviti, jezikovna sredstva vrednotenja

Based on the corpus of Slovene tweets about the Olympic Games, the study illustrates what kinds of interpersonal evaluative meanings users of Twitter produce and how they create an affiliation with the online community. With the systemic-functional approach that was used to analyze the relevant communication on Twitter, the author finds that the analyzed tweets comprise all evaluative dimensions. The study improves upon existing research on the use of evaluative language by social network sites and other internet services. It rejects the widely accepted criticism of Twitter as a service distributing primarily meaningless messages without any interpersonal interactional value. Twitter offers a place where large audiences can express and exchange personal views on common experiences.

Keywords: systemic functional linguistics, tweets, linguistic means of appraisal

1 Uvod

Nove tehnologije v zadnjih desetletjih korenito spreminjajo jezikovno rabo. Vkljucevanje v razlicna druzbena omrezja in virtualno klepetanje oz. komentiranje poteka prek jezikovnih strategij, ki ustvarjajo nove besedilne vrste in v njih jezikovne izbire, prilagojene novim funkcijam vedno bolj mobilnega in azurnega uporabnika. Ena novejsih oblik komuniciranja je Twitter. Zaradi svoje interaktivne funkcije je postal eno od najpopularnejsih druzbenih omrezij (Parmelee, Bichard 2012). Stevil- nim uporabnikom omogoca interakcijo, ki je ne bi mogli vzpostaviti in vzdrzevati z medosebnim odnosom (Arceneux, Schmitz Weiss 2010). Objavlja kratka besedila, poslana prek racunalnika ali mobilnih naprav, in je zato idealen za analizo jezikovnih sredstev vrednotenja v omejenem kontekstu. Prednost mikrobloga je, da omogoca hitro objavo mnenjskih odzivov posameznikov na posamezna druzbena dogajanja in intenzivno interakcijo med njimi, s katero ustvarjajo »virtualno skupnost« (Rhein- Gold 1993). Tematsko zaokrozena interakcija je zelo primerna za raziskovanje inte- rakcije vsebinsko zamejene virtualne skupnosti (Zappavigna 2011). V primerjavi z drugimi druzbenimi omrezji je Twitter pomemben tudi zato, ker njegova sporocila (tviti)1 presegajo sfero zasebnega sporocanja in so pomemben javni vir druzbenega dogajanja (Hermida 2013). Analiza jezika tvitov, ki bi povezala jezikovne izbire in ustvarjanje vrednotenjskih zarisc, bi prispevala k razumevanju aktualnega jezikovne- ga vedênja, ki ga omogocajo nove tehnologije ter spreminjajo dosedanje jezikovne in druzbene strategije. S studijo bomo skusali tudi zavrniti pogosto kritiko Twitterja, da objavlja predvsem vsebinsko prazna sporocila, ki nimajo medosebne interakcijske vrednosti (Arceneaux, Schmitz Weiss 2010).

V literaturi obstaja razmeroma veliko jezikovnih studij spletnega diskurza, ki so proucevale, ali je analiza jezikovnih funkcij in jezikovne rabe uporabna za do- kazovanje pripadnosti spletni skupnosti (Herring 1998; Crystal 2001; Baron 2008; Zappavigna 2011), vendarle niso proucevale znacilnosti vrednotenjskega jezika pri oblikovanju te pripadnosti. Ta je opredeljena kot »druzbeni agregat, ki se pojavi na internetu takrat, ko dovolj ljudi dovolj dolgo javno custveno razpravlja, da vzpostavi osebne odnose v spletnem prostoru« (rhein-GolD 1993: 5). Interakcijska besedila, kot so tviti, ki vkljucujejo vrednotenje posameznih druzbenih dogajanj z izrazanjem custev, vedno objavljajo medosebna stalisca do ideacijske izkusnje (MarTin 2004: 337). Po sTenGlinu (2004: 402) udelezenci vsakega spletnega foruma z izrazanjem stalisc do skupnih izkusenj ustvarjajo virtualno skupnost. Uporabniki Twitterja si to- rej izmenjujejo stalisca do skupnih ideacijskih izkusenj ter tako vzpostavljajo medo- sebno povezanost in utrjujejo virtualno skupnost uporabnikov Twitterja. Jezikoslovni pristop k proucevanju virtualnih skupnosti si prizadeva natancno opisati, kako ljudje uporabljajo jezik pri vzpostavljanju druzbenih odnosov in kako podpirajo ali zavraca- jo razlicne vrednote, upovedene v jeziku (Knight 2008).

Slovenske jezikoslovne raziskave leksike, skladenjskih znacilnosti in drugih iz- bir, ki so jih v besedilno rabo prinesle nove oblike komuniciranja, se ukvarjajo z analizo novih internetnih jezikovnih pojavov nasploh (Kranjc 2004), SMS-ov (Orel 2003; Jarnovic 2006, 2007; Kalin Golob 2008, 2009), e-sporocil (Dobrovoljc 2008) in spletnih forumov (Jakop 2008) ter tudi tvitov, za katere je izdelan tudi korpus Tweet- -Sl (Erjavec, Fiser 2013). Analize so jezikovnoravninske, posvecene predvsem izbiri neknjizne slovenscine v novih oblikah komuniciranja, saj je jezikoslovno zanimiva raba govorjenih oblik v zapisanem prenosniku, vkljucevanje custvenosti prek izbire emotikonov in frekvence razlicnih besednih vrst (medmeti, clenki, prislovi) ter seveda novim jezikovnim strategijam nasploh.

Za naso studijo smo kot teoretsko podlago izbrali analizo jezikovnih sredstev vrednotenja in subjektivizacije sistemsko-funkcijskega pristopa sidneyjske sole (Halliday 1974; Iedema, Feez, White 1994; Fuller 1995; Martin, White 2005), ki smo jo v slovenskem prostoru ze aplicirali pri jezikoslovnem pristopu k analizi so- vraznega govora v novinarskem diskurzu (Cerv, Kalin Golob 2012). Teorija sistem- sko-funkcijskega jezikoslovja se osredotoca predvsem na vrednotenje kot jezikovni pojav, torej na moznosti njegovih razlicnih semanticnih, skladenjskih in delno tudi besedilnih jezikovnih uresnicitev (Macken-Horarik, Martin 2003; Martin, White 2005; Bednarek 2006). Pristop je uporaben tudi za analizo vrednotenjskega jezika kratkih sporocil, objavljenih na Twitterju (Zappavigna 2012b). Z analizo jezikovnih sredstev vrednotenja sistemsko-funkcijskega pristopa sidneyjske sole skusamo na primeru korpusa tvitov o olimpijskih igrah ugotoviti, kaksne medosebne vrednostne pomene ustvarjajo uporabniki Twitterja in kako ustvarjajo pripadnost spletni sku- pnosti Twitterja.

2 Twitter kot druzbeno omrezje

Ceprav Twitter po popularnosti zaostaja za Facebookom, je izredno pomemben v medijskih, politicnih (Parmelee 2013) in sportnih krogih (Gibbs, Haynes 2013). Sportniki radi uporabljajo Twitter, ker jim omogoca dostop do sirse publike, nadzor nad objavo informacij in neposreden dostop do sportnih navdusencev (prav tam). Sve- tovne atletske zvezde, kot sta Cristiano Ronaldo in LeBron James, imata 21,5 in 9,8 milijonov sledilcev (prav tam). Sportni navdusenci uporabljajo Twitter, da pridobijo neposredne in zanesljive informacije o sportu, se seznanijo z mnenji sportnikov in sportnih institucij ter si izmenjajo mnenja (Özsoy 2012). Twitter je tipicen primer stalno aktivnih in vseprisotnih komunikacijskih okolij, razsirjajocih stevilo akterjev, ki presegajo sfero zasebnega sporocanja in tudi prevzemajo vloge, se pred nedav- nim privilegirano omejene na novinarje tradicionalnih medijskih institucij (Hermida 2013).

Twitter objavlja najvec 140 znakov dolga besedila, ki so po svoji zasnovi SMS- -sporocila. Virtualno obcinstvo jim sledi s prijavo na racunu Twitter. Sporocila so ob- javljena v casu t. i. »tviterskega toka« (obratni kronoloski red) na uporabnikovi strani Twitter in so - razen ce je uporabnik izbral opcijo samo zasebne objave - dostopna vsem uporabnikom.

Uporabniki Twitterja med seboj asinhrono komunicirajo s skorajda instantno hi- trostjo (Zappavigna 2011; Page 2012; Hermida 2013). Pri tem prirejeno uporablja- jo locila in simbole. Ta nadgradnja v tipografskem pomenskem potencialu omogoca Twitterju, da postaja kljucno orodje za interakcijo v virtualni javni sferi, ker v interak- ciji sodeluje vec uporabnikov, je casovno fluidno in medbesedilno (prav tam).

Kot se je razvijal Twitter, so se razvijala tudi sredstva za pripisovanje in naslavlja- nje drugih uporabnikov (Zappavigna 2011; Page 2012; Hermida 2013). Pojavljati so se zaceli jezikovni znaki, ki izboljsujejo vecglasnost oz. heteroglosijo (Bahtin 1981). Prvi od teh znakov je bil @, ki se uporablja kot deikticni oznacevalec (npr., »@Ti- naMaze, bravo!«) @ kaze, da mu sledi uporabnisko ime. Taksna struktura deluje kot nagovor, tj. kot oblika naslova. Ni nujno, da je znak @ na zacetku, lahko je na sredini ali koncu tvita. Pisano nesticno @ pomeni »v«, ki mu sledi navedba lokacije (npr. »@ Soci«).

Drugi nacin vkljucevanja zunanjih glasov v tvit je retvitanje (retweet), kar po- meni, da uporabnik v branje sledilcem ponudi tuj tvit. Pri tem se uporablja znak RT. Najpogosteje RT sledi znak @ kot »vir« retvita (npr. »RT @JureKosir Absolutno cudovito http://www.youtube.com/watch?v=rHt2wyXLnkk Bravo, Tina!«). RT de- luje kot napotitev, da bo stavek, ki sledi za @UporabniskoIme (@JureKosir), dobe- sedni navedek uporabnikovega tvita (»Absolutno cudovito http://www.youtube.com/ watch?v=rHt2wyXLnkk Bravo, Tina!«).

Naslednji pomemben znak je # (simbol za visaj, pog. »lojtra«, v angl. hashtag), gre za tematsko oznako, ki ima drugacno funkcijo kot RT in @, saj deluje kot znak za temo tvita. Ta znak lahko deluje kot nekaksna etiketa, saj je za njim vpisana kljucna beseda tvita, ki deluje kot metapodatek. Na primer, tvit, ki vkljucuje »#Soci«, naka- zuje temo o dogajanju na olimpijskih igrah v Sociju: »Tina je zmagala. Bravo! Ful sem srecen! #Soci«. Uporabnikom Twitterja uporaba te funkcije omogoca, da hitro najdejo doloceno temo in znotraj nje objavijo svoje sporocilo. Tako tvorijo diskurz, ki vkljucuje stevilna mnenja in vzpostavlja/tvori doloceno druzbeno realnost (Zappavi- gna 2011; Page 2012; Hermida 2013).

3 Teoretsko ogrodje

Sistemsko-funkcijsko jezikoslovje (SFJ) je teorija jezika, ki temelji na Halli- dayevih delih (npr. 1978, 1994) in skusa odgovoriti na vprasanje, kako v besedilih delujejo pomeni glede na okoliscine, v katerih so bili tvorjeni. Po teoriji SFJ jezik udejanja tri socasne funkcije, poimenovane tudi metafunkcije: ideacijsko (predstavlja udelezence, odnose, dozivljanje izkusenj), medosebno funkcijo (umescanje v odnose, interakcija med udelezenci) in besedilno (organiziranje informacij, strukturiranje be- sedila) (Halliday, Matthiessen 2004). Jezikoslovna raba te teorije skusa upostevati te tri funkcije pri analizi pomenov. Ta clanek se osredotoca na odnose in zato raziskuje ideacijske in medosebne jezikovne funkcije tvitov.

Vrednotenje je domena medosebnega pomena, kjer se jezik uporablja tudi za vzpostavitev odnosov moci in solidarnosti. Da bi analizirali vrednostne pomene, bomo izhajali iz teorije vrednotenja, ki je del SFJ (Martin, White 2005). Vrednotenje je razdeljeno v tri med seboj povezane dimenzije,2 in sicer na stalisce (odnos, attitu- de), tvorcevo angaziranost (vpletenost, engagement) in stopnjevanje (graduation), krepitev ali slabitev vrednotenja. Stalisce se nanasa na nasa custva, vkljucno z nasimi custvenimi odzivi, presojanje obnasanja in presojanje stvari (MarTin, whiTe 2005: 35). Tvorceva angaziranost se nanasa na vire odnosov in igro mnenj v diskurzu. Sto- pnjevanje skrbi za razvrscanje pojavov, pri cemer gre za krepitev ali slabitev custev.

Stalisce je najbolj neposreden odraz vrednostnega konstruiranja predmetov per- cepcije prek pripisovanja obcih pomenov, zato verjetno v splosni, nestrokovni rabi najpogosteje in najtesneje povezano s pojmom vrednotenja. Clenjeno je na tri poddi- menzije, in sicer custva (affect), nanasa se na vire za razlago custvenih odzivov, ki v primeru te poddimenzije ni posebej opredeljeno in je lahko aktant, njegovo dejanje, dogodek, stanje ali stvar (na primer »Grozljivi dogodki prejsnjega tedna so nam spro- zili custva groze, skrbi in zdaj potrtosti«). Druga poddimenzija stalisca je presoja/ odnos do ljudi in njihovih dejanj (judgement), ki izhaja iz razlicnih normativnih nacel, vrednostnega okvira etike in morale ter zaobjema razlicne tipe izrazanja (ne) skladnosti clovekovih lastnosti in dejanj s posameznikovimi in/ali druzbenimi pri- cakovanji (na primer, »Se huje, to pomeni vec administracije, vec revscine in gro- zenj«). Tretja podkategorija odnosa je presoja/odnos do entitet, stanj, procesov (appreciation) in se nanasa na vire, ki ustvarjajo vrednotenje stvari, vkljucno z narav- nimi pojavi in semiozami (kot izdelki ali procesi) glede na estetiko ali vrednost (npr. »In kot bonus smo slisali destruktivno, katarzicno razlicico pesmi Jima Hendrixa.« (MarTin, whiTe 2005: 35). Pomeni vseh leksemov v omenjenih poddimenzijah sta- lisc so na podlagi semanticne usmerjenosti oziroma polarnosti razvrsceni v proti- pomenske pare. Pomene razdelimo na vrednostno pozitivne, negativne in nevtralne, pri cemer sta pozitivna in negativna valenca, vsaj pri sodobnejsih pristopih, navadno razumljeni kot vecstopenjski.

Teorija vrednotenja sidneyjske sistemsko-funkcijske sole predvideva, da se se- manticne poddimenzije stalisc v besedilih uresnicujejo v posameznih besedah vseh stavcnoclenskih besednih vrst, lahko pa je ena enota vrednotenja izrazena tudi prek besedne zveze oziroma daljsega opisa. Tako bi na primer v poddimenzijo negativne- ga custvenega odziva uvrstili besede zalost, zalostiti se, zalosten/-tna, zalostno, na zalost, kot tudi poved »solze so mi polzele po licih« (MarTin, whiTe 2005: 46). Ista beseda, npr. pridevnik ali prislov, je lahko glede na sobesedilo oziroma besedo (pred- met percepcije), ki jo modificira, uvrscena v razlicne poddimenzije. Vrednotenje prek teh treh poddimenzij stalisc je na podlagi eksplicitnosti vpisano (torej eksplicitno) ali invocirano (implicitno). Vpisano je takrat, ko je vrednostna komponenta del bo- disi denotativnega ali konotativnega pomena, s cimer SFJ raziskovanje vrednotenja v primerjavi s stilisticnimi pristopi smiselno razsirja tudi na stilno nezaznamovane besede, ki pa referirajo na pomene, in posredno prvine izvenjezikovne realnosti, ki so v domnevno enotnem druzbenem vrednostnem sistemu opredeljene kot pozitivne ali negativne (Cerv, Kalin Golob 2012).

V dimenziji tvorceva angaziranost je vrednotenje najbolj eksplicitno povezano z medosebno makrofunkcijo jezika, upostevajoc BahTinova (Bakhtin 1973, Bakhtin 1981, Bakhtin 1986) koncepta vecglasja in medbesedilnosti, je dimenzija definirana kot tvorcevo razmerje do lastnih propozicij in propozicij drugih govorcev/piscev, s katerimi ustvarja medbesedilni dialog (White 2001) oziroma izraza osebna preprica- nja, privzema stalisca, izraza strinjanje ali nestrinjane s trditvami in mnenji drugih go- vorcev/piscev, se od njih distancira itd. Dimenzija je torej pretezno slovnicna, poveza- na z naklonskostjo, na ravni leksike pa z metadiskurzivnimi ojacevalci in omejevalci. Dimenzija je v modelu razdeljena na poddimenzije avtorjevih trditev, torej izjav z naj- visjo gotovostno naklonskostjo, predvidevanj, strinjanja in nestrinjanja s sogovorcem oziroma virom, na katerega se avtor sklicuje, poddimenzijo pogajanja s sogovorcem o resnicnostni/moznostni oziroma hotenjski dolocitvi izjav ter kategorijo pripisovanja, v kateri se avtor od trditve, na katero se sklicuje, distancira. Prvi dve poddimenziji sta tako razumljeni kot monoloski, ostale pa kot dialoske (MarTin, whiTe 2005: 92-135).

Tretja dimenzija - stopnjevanje - je v teoretskem modelu sicer samostojna, de- jansko pa se uresnicuje v kombinaciji s prvima dvema kot modifikacija odnosa ali vpletenosti, in sicer lahko kot slabitev ali krepitev pomena leksema ali propozicije ali kot priblizevanje/oddaljevanje jedru pomenske kategorije. Pri prvi poddimenziji gre za dolocanje stopnje entiteti ali propoziciji pripisane lastnosti oziroma za dolocanje stopnje tvorcevega odnosa, kar lahko v jeziku dosezemo prek modifikacije z lastno- stnimi in kolicinskimi pridevniki ter prislovi ali s samim izborom besed, ki denoti- rajo razlicne stopnje odnosa do upovedenega. Pri drugi poddimenziji stopnjevanja pa ni mogoce dolociti lestvice stopenj dolocene pripisane lastnosti oziroma odnosa, temvec gre za dolocanje ocenjevane entitete kot prototipskega oziroma marginalnega predstavnika dolocene pomenske kategorije (na primer cisto zlo, popolna neumnost, nekako tako, neke vrste tesnoba itd.) (White 2001; Martin, White 2005).

Novejse studije SFJ (Martin 2000, 2007; Knight 2008; Zhao 2010; Zappavigna 2011) priporocajo, da se analiza vrednotenja poveze z analizo sklapljanja (coupling), tj. analizo tistih jezikovnih sredstev, ki razkrivajo vrednote, izrazene za pripadnost. Pripadnost je simultan proces povezovanja in identitetnega pogajanja, v katerem se udelezenci na podlagi lastnih stalisc povezujejo z drugimi clani skupnosti (kniGhT 2008: 487). Pripadnostno skupnost na Twitterju razumemo v Goffmanovem (1963) smislu kot kratkotrajno skupnost, ki jo povezuje skupna tema. Vezi med udelezenci v skupnosti predstavljajo druzbeno dimenzijo v interakcijo vkljucenih udelezencev in so v besedilu izrazene s sklapljanjem vrednotenja z ideacijo (Martin 2000, 2007). ZaPPaviGna (2012a: 211) je opredelil sklapljanje kot soobstoj diskurzivnih seman- ticnih ali slovarsko-slovnicnih sistemov, ki se v besedilu uresnicujejo kot dolocen vzorec povezav. Koncept vkljucuje preprosto idejo jezikovne razporeditve; dve je- zikovni enoti se v besedilu pojavljata druga poleg druge (Zappavigna 2011). Knigh- tova (2008) je v svoji studiji o humorju v SMS-sporocilih dokazala, da vrednostni in ideacijski pomeni delujejo pripadnostno, torej pritegnejo druge uporabnike v vir- tualno skupnost. Zappavigna je v kvantitativni studiji 45.000 tvitov o zmagi Baraka Obame na predsedniskih volitvah leta 2008 ugotovil, da je tematska oznaka #Obama privabljala clane obcinstva, ki jih je zanimalo vrednotenje Obamove zmage (ZaPPa- viGna 2011: 800-01). Tematska oznaka #Obama je vkljucevala tvite, ki so temeljili na povezavi medosebnih in ideacijskih pomenov. V okviru te tematske oznake je bila v tvitih najpogosteje objavljena dvojica jezikovnih enot »Obama« in »srecni« (prav tam: 803). Medtem ko so studije pripadnosti na Twitterju, ki temeljijo na merjenju po- gostosti interakcije, koristne, je treba razumeti tudi znacilnosti vrednotenjskega jezika za pripadnost na Twitterju v konkretnih jezikovnih izbirah, kar bomo skusali pokazati na primeru slovenskih tvitov o olimpijskih igrah.

4 Gradivo in metoda

S tematskimi oznakami - tema so bile olimpijske igre - smo oblikovali bazo slo - venskih tvitov, objavljenih od 7. do 23. februarja 2014, torej v casu 22. zimskih olim- pijskih iger v Sociju. Dolocene tematske oznake so oblikovale uradne sportne in druge institucije ze pred samimi olimpijskimi igrami, npr. #Olympics2014, #TeamSlovenia in #TvitajmoZaNase, druge so ustvarjalno oblikovali uporabniki sami med olimpij- skimi igrami, npr. #slochi, #Sochi2014, #Soci« #TinaMaze, #ZanKosir, #Olympic, #hokej, #hockey, #risi, #gold, #PotVSoci, #RoadToSochi, #soproud, »#takoponosni, #putindirtygames, #bravo, #poklon, #sloski, #sloci, #SLOsochi, #Slovenianlesson- fomyfollowers in #Flisar. Osnovna baza tvitov je vkljucevala veliko tujejezicnih in tudi taksne, ki so samo povzemali vsebino spletnih strani, zato za jezikovno analizo slovenskih besedil niso bili primerni. Take tvite smo izlocili. Ker je vecina vrednotila slovenske sportnike, smo iz korpusa izkljucili tiste posamicne tvite, ki so vrednotili druge osebe in okoliscine, npr. novinarje, organizatorje, politike, clane olimpijskega komiteja Slovenije, vreme, lokacijo, politicno, gospodarsko in druzbeno situacijo v Sociju, saj so se le sporadicno pojavljali, brez vecjega odziva. Korpus vkljucuje 2.810 tvitov.

Tvite smo analizirali z metafunkcijskim pristopom SFJ, ki dojema jezik kot sistem pomenskega potenciala, pri cemer je ta potencial uresnicen kot posebna konfiguracija jezikovnih izbir, ki jih je mogoce prepoznati v besedilih. To je pristop, ki razume jezik paradigmatsko kot izbiro med podobnimi moznostmi (halliDaY, MaTThiessen 2004: 22), in ne kot tvorjenje jezika iz kataloga struktur. Analiza temelji na shemi analize vrednotenjskega jezika, ki sta ga oblikovala MarTin in whiTe (2005: 38). Slika 1 kaze shemo, ki smo jo uporabili za zapisovanje vrednotenjskega jezika v analizira- nih tvitih. V tem omrezju oglati oklepaj predstavlja izbiro med dvema moznostma (»ali« odnos), medtem ko zaviti oklepaji predstavljajo socasno izbiro (»in« odnos). Na primer: sistem stalisca (attitude) vkljucuje tri hkratne sisteme: tip odnosa (type), eksplicitnost (explicitness) in polarnost (polarity). Vrstni sistem vkljucuje tri mozne izbire: custvo (affect), presoja/odnos ljudi in njihovih dejanj (judgement) in pre- soja/odnos do entitet, stanj, procesov (appreciation). Na Sliki 1 so za ponazoritev dodani primeri iz baze obravnavanih tvitov.

5 Rezultati

5.1 Medosebni pomeni na Twitterju

Twitter svojim uporabnikom omogoca, da prek izbire specificnih jezikovnih sred- stev, prilagojenih tehnologiji druzbenega omrezja, izpolnjujejo medosebno funkcijo. Studija skusa v prvem delu pokazati, kako slovenski tviti o olimpijskih igrah vkljucu- jejo vrednotenjski jezik za tvorjenje medosebnega pomena in pripadnosti. Razdelili smo jih v dva prevladujoca pomenska sklopa: bodrenje in navdusenje.

5.1.1 Bodrenje

Prvi pomenski sklop se nanasa na bodrenje in temelji na pozitivnem spodbujanju sportnikov. Sporocila so zapisana kot pozivne (velelne) povedi, zakljucena z enim ali vec klicaji. Pogosto nastopajo v kombinaciji z opisom negativnega custva, ki se v glavnem nanasa na razburjenost in zivcnost zaradi negotovosti izida. Tipicen je spodnji primer:

Zivcna pred tekmo hokejistov [negativno custvo] in ravno tako zivcna pred drugo voznjo veleslaloma [negativno custvo]. Gremo risi, gremo [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] Tina!!! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov] :) [pozitivno custvo]

Drugi tipicni vrednotenjski tviti v tem sklopu so bili:

Danes bomo zmagali! [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] Dajmo [pozi- tivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] @TinaMaze @AnzeKopitar & co. [hetero- glosija]

Gremo, nasi! [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] Drzimo pesti [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]:) [pozitivno custvo] Zelodec se mi obraca, tako sem nervozna! [negativno custvo]

Znacilna so stopnjevanja bodisi kot ponovitve istih leksemov (ToPorisic 2000: 528 govori o istorecnih zvezah kot skladenjskih sredstvih za intenzifikacijo pomenske podstave): Dejmo, dejmo dejmo @TinaMaze! Joj, sem zivcna! bodisi kot ponovitve glasov, ki poustvarjajo govornost in ozvocijo zapisano: Idemooo flisarrr!

Raba prvin govorjenega jezika, slenga in drugih neknjiznih prvin je v e-sporo- canju skupna splosna ugotovitev ze opravljenih raziskav (Orel 2003; Jarnovic 2006, 2007; Kalin Golob 2008, 2009; Jakop 2008; Erjavec, Fiser 2013) ter je razvidna (in pricakovana) tudi v nasem gradivu (npr. leksikalno idemo, ajde, pici; ob pozivanju sportnikov tudi neposredni ogovor sonavijacev: Stiskajmo pesti!; Ali ste kaj zivc- ni?). Izrazanje negativnih custev ima vlogo ustvarjanja empatije, ne pa negativnega vrednotenja sportnika. Gre torej za opis negativnega custvenega odziva na pojav, ki tvorca vznemirja, ker cuti pozitivno do sportnika. Custveni odzivi so najpogosteje realizirani v zvezi biti zivcen, pa tudi v opisni rabi kot Ne vem, ce bom prezivela od stresa!; Zelodec se mi obraca, tako sem nervozna:

Idemooo flisarrr! Ne vem, ce bom prezivela od stresa!

Navijajmo za Flisarja! Ajde, daj gas @FiliFlisar!

Pici, Filip! Ali ste kaj zivcni?

Stiskajmo pesti! Na vrsto je prisel Flisar!

Tresem se ... Drzim pesti za Prevca!

Zacelo se je! @TinaMaze vzemi jo, znas in zmores!

Pozivni povedi »Dajmo!« in »Gremo!« v velelnem naklonu, ki bodrita sportnike, sta bili prevladujoci vrednostni enoti v tem sklopu (N=744), ubesedeni sta kot izra- zanje pozitivnega odnosa do sportnikov, ki mu sledi koncno locilo klicaj kot najbolj pricakovano locilo za custveno obarvane vzklicne povedi. Stopnjevana vzklicnost je zaznamovana z dvema ali vec klicaji in ima tudi vlogo stopnjevanja izrazenega cu- stvenega stanja pisca. Tipicni primeri so prikazani spodaj tako, da so primeri negativ- nega custva oznaceni s podcrtanim tiskom, pozitivna presoja/odnos do ljudi in nji- hovih dejanj s krepkim tiskom in pozitivna presoja/odnos do entitet, stanj, procesov s krepkim in nagnjenim tiskom:

Gremo, gremo! Tina! Tina! Tina!

DAJMO ZAN! SRECNO!

Dejmo! Dejmo nasi! Madona sem zivcen!

Super bi bilo, ce bi dobili se eno zlato! DAJMO!!! Ponovno se bori za medaljo!!!

To, Tina! Daj na gas! Dajmo!

Tina na lovu za tretjo kolajno, tokrat slalomsko. Z malo sreco bo! Gremo @TinaMaze!

Daaajmo Tina, Marusa in Katarina!!!!

Ajde Tinca gremoooo hop hop hop

Medosebna funkcija se jasno kaze z ogovorom sportnikov v zvalniskih pastavkih in oblikami velelnika v 1. osebi mn., s katerim so uporabniki ustvarjali navijasko skupnost, tako da so se vkljucili vanjo in ustvarili omejeni sporocanjski krog, ta je namrec po vsakokratni tekmi razpadel (prim. korosec 1998: 166). Prva oseba mnozine je v primerjavi s Koroscevim opisom omejenega sporocanjskega kroga v novinarskih besedilih pri tvitih v drugacni funkciji: prva oseba je sicer res sestevek tvorca tvita in naslovnikov, a je vkljucitev zgolj custvena3 in hkrati prekrivna s po- govornim velevanjem, ki sicer v zapisu niha med knjiznostjo in pogovornostjo (daj- mo/dejmo, prim. ToPorisic 2000: 519). Pripadnost je bila ustvarjena s sklapljanjem imena sportnikov (v zvalniski obliki) in eksplicitnega pozitivnega odnosa do ljudi in njihovih dejanj, ki mu je obicajno sledil eden ali vec klicajev in/ali smeskov, ki so stopnjevali sporocilnost in custvenost. Tipicen je primer prevladujoce povezave pozitivna presoja/odnos do ljudi in njihovih dejanj: »Dajmo/Gremo, ime spor- tnika!«, ki mu je bil pogosto dodano tudi pozitivno custvo spodbujanja k uspehu »Drzimo/Stiskajmo pesti!«. Tu je prva oseba mnozine vezana zgolj na sonavijasko skupnost in ne vkljucuje sportnika, a vendarle vzpostavlja novi omejeni sporocanjski krog vsakokratne navijaske skupnosti. Ta vzorec vkljucuje vzorec tipicnih tvitov, ki so prikazani spodaj:

Dajmo, Tina! Drzimo pesti za 2x zlato Tino

Gremo Pero! Drzimo pesti in verjamemo v tebe :)

Stiskajmo pesti, dajmo Flisar! Srecno!

Gremo Tina!!! Zaupamo ti! Drzimo pesti!

Drzimo pesti, zato dejmo, dejmo dejmo @TinaMaze. Vso sreco!

Prevc, ti si car! Gremo, skoci se enkrat! Drzi se! Mi ti drzimo pesti. Verjamemo, da bo padla se ena medalja!

Cez pol ure se zacne prva voznja zenskega slaloma. @TinaMaze starta kot peta. Drzimo pesti za nov odlicen rezultat! Ti si sposobna dobiti tri kolajne!

Navijajmo za slovenski finale. :) DAJMO NASI! DRZIMO PESTI!

5.1.2 Navdusenje

Drugi pomenski sklop analiziranih tvitov se nanasa na izjemno pozitivno vre- dnotenje rezultatov slovenskih sportnikov in vkljucuje tudi navdusenje ter deluje kot cestitka k uspehu slovenskih sportnikov. Da je izrazanje navdusenja nad sportniki prevladujoca vsebina sportnih tem, so ugotovili tudi Blaszka in kolegi (2012), ki so analizirali tvite #WorldSerias med severnoamerisko ligo baseballa (MLB) leta 2011. Tipicni primer vkljucuje izjemno pozitiven odnos do sportnika, ki mu obicajno sledi klicaj in/ali smesko:

Bravo [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] Tina! [povecano stopnjevanje: krepitev] Ti si fenomenalna [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]4

Drugi tipicni vrednotenjski tviti v tem sklopu so bili:

Odlicna [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov] igra nasih!!! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov] [pozitivna presoja/ odnos do entitet, stanj, procesov] Izvrsten zadetek [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj [krepitev leksemov] @AnzeKopitar! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov] Bravo nasi!!!

Bravo! [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] Zgodovinski [pozitiven odnos do enti- tet, stanj, procesov] tim! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]

BRAVOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO NAAASSSSSSSSSSSSIIIIIIIIIIIIIIII KAKSEN GOOOOOOOLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]

Prevc je fenomenalen [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]. Bravo! [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]

Mater so frajerji [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]!! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov] Svaka jim cast! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov] Bravo! [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]

Odlicno,[pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] [povecano stopnjevanje: krepitev le- ksemov] Tina! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]

Cestitke [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov] Bravo [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]

Neverjetna @TinaMaze tudi tokrat ni razocarala! [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]

Super [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] [povecano stopnjevanje: krepitev le- ksemov] je sla.

BRAVO [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] TINA, TI SI GLAVNA [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj]! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]

Suprca [pozitivni odnos do ljudi in njihovih dejanj] :) [pozitivno custvo] @Tinamaze z drugim casom v cilju. 18 stotink zaostanka. Bravisimo! [povecano stopnjevanje: krepitev leksemov]

Medmet »Bravo« s klicajem je bil prevladujoca vrednostna enota v tem sklopu (N= 589), izraza pozitivni odnosa do sportnikov, koncni klicaj(i) stopnjujejo sporo- cilnost in custvenost. Tipicni primeri so prikazani spodaj tako, da so primeri custva oznaceni s podcrtanim tiskom, pozitivna presoja/odnos do ljudi in njihovih dejanj s krepkim tiskom in pozitivna presoja/odnos do entitet, stanj, procesov s krepkim in nagnjenim tiskom:

Bravo #tinamaze!!!! Pokazala je, kaj pomeni biti slovenskega naroda hci :) Danes je uzitek gledati #soci tekme.

SUPER SKOK, BRAVO PREVC! POKLON. Ti si zvezda!

#tvitajmozanase #slochi Bravo @TinaMaze ti si glavna!

Bravo Filip! Boril se je do konca! Sesto mesto je odlicna uvrstitev.

Flisar je car! :) Bravoooo #filipflisar! Ti si zmagalovalec! Zelo smo zadovoljni.

Bravo Filip:{ Upam, da ni poskodba prehuda

Uzivali smo v skokih bravo Prevc! Ti si slovenski junak!

Medosebna funkcija se jasno kaze tudi pri hvaljenju rezultatov sportnikov in hkra- tnih cestitkah. Uporabniki so z izjemno pozitivnim vrednotenjem rezultatov sportni- kov ustvarjali navijasko skupnost. Njihove cestitke so na prvi pogled namenjene spor- tnikom, a ker jih ti v trenutku objave niso mogli prebrati, saj so bili na tekmi, lahko sklepamo, da so objave predvsem namenjene sportni skupnosti uporabnikov Twitter- ja. Pripadnost je bila tvorjena s sklapljanjem imena sportnikov in eksplicitnega izra- zanja pozitivnega odnosa do ljudi in njihovih dejanj, ki mu je obicajno sledil eden ali vec klicajev in/ali smeskov, ki so se stopnjevali sporocilnost. Tipicen je primer prevladujoce povezave kratka pozitivna presoja/odnos do ljudi in njihovih dejanj: »Bravo, ime sportnika!« in pozitivna presoja/odnos do ljudi in njihovih dejanj, ki deluje kot pojasnilo in vkljucuje razlicne samostalnike s pozitivnim pomenom:

BRAVO! TINA, TI SI GLAVNA!!!

Bravo Tina! Borka do konca! Cestitam!

Bravo, Tina! Hvala! Ti si nasa zmagovalka!

PREVC, BRAVO - TI SI CAR!!!!!!!!!!!!!!!

SUPER SKOK, BRAVO PREVC! POKLON. Ti si zvezda!

Nasi! Kapo dol! Sijajna igra, bravo!

Risi, Bravo! Zgodovinski tim!

Prevc je fenomenalen! Bravo!

Suprca :) @Tinamaze z drugim casom v cilju. 18 stotink zaostanka. Bravisimo!

Navdusenje se ob medmetu bravo! ustvarja tudi z izbiro pridevnikov, ki vredno- tijo sportni izid in so intenzificirani kot fenomenalen, zgodovinski, sijajen, super, superca, in tudi besednozvezno kot kapo dol, borka do konca, biti car. Tudi v drugem pomenskem tipu pricakovano kot koncno locilo prevladuje klicaj za custveno obarva- ne vzklicne povedi. Stopnjevana vzklicnost je enako kot v prvem tipu zaznamovana z dvema ali vec klicaji in ima tudi vlogo stopnjevanja izrazenega custvenega stanja pisca.

5.2 Uporaba tematskih oznak za pripadnost skupnosti in vrednotenje

Tematske oznake izpolnjujejo razlicno vlogo v jezikovni strukturi glede na funk- cijo jezikovne enote v stavku (oznacevalci, tema in procesi). Proces je obicajno ure- snicen z glagolom (#tvitajmo) in izraza dogajanje v svetu, tema (#TinaMaze) kodira agensa, ki je nosilec dogajanja, medtem ko oznacevalec opisuje tip/vrsto druzbene kategorije, ki ji pripada vsebina (#Soci):

Tema: #TinaMaze je zmaga junakinja.

Oznacevalci: #Soci medalje so najstevilnejse in najsladkejse.

Proces: #TvitajmoZaNase, da bodo zmagali.

V nadaljevanju bomo pokazali pridruzitveno funkcijo vrednotenjskega jezika tvi - tov z analizo vloge tematskih oznak v sklapljanju. Tematske oznake kot tipografsko konvencijo lahko razumemo tudi kot oznacevalce cilja vrednotenja tvitov. Na pri- mer, tviti, ki so povezani z imenom »Tina« in pozitivnim vrednotenjem vkljucujejo »#TinaMaze«. Tipicen je naslednji primer: »Nerealno cudovit dan bravo :) Ponosni smo na tebe #tinamaze!«. Na ta nacin tematska oznaka vkljucuje poziv k pridruzitvi/ prikljucitvi skupnosti, ki s tviti vrednoti slovenske sportnike, tako da je taksne tvite lazje poiskati. Torej, deluje afiliacijsko.

Prisotnost tematskih oznak razsirja potencialni pomen tvitov se posebej, ce jih primerjamo s tistimi, ki jih ne vkljucujejo. Oznake povecujejo odmevnost tvitov tako, da so lazje dostopni za iskanje in jim je tudi lazje slediti. Uporabnost kaze naslednji primer: ce v iskalnik vpisemo »olimpijske igre«, bomo dobili rezultate, ki vkljucujejo samo to besedno zvezo. Oznake kot #Olympic, #Slochi in ##TvitajmoZaNase so zato uporabni za hitro pridobivanje tvitov o olimpijskih igrah, ker omogocajo pridobiti tudi tiste tvite, ki nimajo besedne zveze »olimpijske igre« v jedru. Se vec, vkljucujejo obli- ko intencionalnosti tvita z opisanim oznacevanjem, saj uporabniku jasno nakazujejo, da je tvit del kategorije, oznacene s tematsko oznako. Tako uporabnikom omogoca, da iscejo potencialne cilje vrednotenja in ugotovijo na primer, ali so sportniki predmet pozitivnega ali negativnega vrednotenja.

V tematskih oznakah se ustvarjajo medosebni in ideacijski pomeni. Na primer v naslednjem tvitu je uporabljeno pozitivno custvo (»ponosni«) kot oznacba: »#tako- ponosni, da smo Slovenci. Bravo »risi!«

Narava oznak omogoca uporabnikom, da so lahko zelo ustvarjalni pri tvorjenju oznacb, ki so neuporabne kot iskalni pojmi, a krepijo vrednotenje. Tipicni primeri ustvarjalnega vrednotenja s tematskimi oznakami so: »#putindirtygames«, »#bravo«, »#poklon«.

Uporabniki se tudi pogosto igrajo z oblikovanjem oznak za vrednotenje v samem jedru tvita. Tipicen je naslednji primer, ki kaze, kako oznake izrazajo vrednotenje v jedru tvita: »#Bravo #Tina Maze, #risi in ves #teamSlovenia! #Poklon!«. Pona- vljanje oznak deluje kot stopnjevanje pozitivnega vrednotenja slovenskih sportni- kov na olimpijskih igrah. Brez tematske oznake bi ta tvit izgubil nekaj humornega pretiravanja.

6 Zakljucek

Ta razprava je na primeru korpusa tvitov o olimpijskih igrah pokazala, kaksne medosebne vrednostne pomene ustvarjajo uporabniki Twitterja in kako ustvarjajo pri- padnost k njegovi spletni skupnosti ter nadgradila obstojece raziskave o uporabi vre- dnotenjskega jezika v druzbenih omrezjih in drugih internetnih orodjih (Herring 1998; Crystal 2001; Baron 2008; Knight 2008; Zappavigna 2011, 2012a, 2012b). Razprava ni potrdila splosno prisotne kritike Twitterja, da objavlja predvsem vsebinsko prazna sporocila, brez medosebne interakcijske vednosti (Arceneaux, Schmitz Weiss 2010), saj je jasno dokazala druzbeno dimenzijo tvitanja. Twitter ponuja prostor za izrazanje osebnega stalisca o izkusnjah skupnosti stevilnemu obcinstvu.

Raziskava je pokazala uporabnost koncepta sklapljanja vrednotenjskih in idea- cijskih pomenov (Martin 2000; Knight 2008; Zhao 2010; Zappavigna 2008, 2011, 2012a), ki v tvitu deluje kot poziv sledilcu ali iskalcu, da sprejme predstavljeno vre- dnotenje. V nasem gradivu se kaze kot kombinacija imena sportnika ali ekipe v ne- posrednem ogovoru ali prek tematske oznake in v nadaljevanju razlicnih jezikovnih sredstev, ki izrazajo custvene odzive kot na afektivni komponenti utemeljena stalisca, in se ob opisih custvenega odziva na pojav ter pozitivnem presojanju sportnikov in njihovih dejanj uresnicujejo s pricakovanim izborom sredstev vrednotenja na vseh jezikovnih ravninah: pravopisno klicaji, glasovno kot ponovitev istih fonemov, ki je v vlogi intenzifikacije, besedno z izborom medmetov in ekspresivnih pridevnikov, skladenjsko s ponavljanjem istega skladenjskega vzorca oz. zvez in prevladovanjem pozivnosti v obliki vzklicnih povedi in pastavcnih, sorednih stavcnih vzorcev.

Razsiritev raziskovanja na tipografske pomene je pokazalo moznost uporabe te- matskih oznak na Twitterju za iskanje teme pogovora. Uporabljajo se za oznacevanje potencialnih predmetov vrednotenja, zaradi cesar delujejo kot metapodatki in omo- gocajo drugim uporabnikom, da na enostaven nacin najdejo tvite. Komuniciranje s pomocjo uporabe tipografskih strategij omogoca uporabnikom, da njihova stalisca postanejo odmevnejsa in vsebinsko koherentnejsa, sploh ker tudi v tematskih oznakah najdemo eksplicitna sredstva vrednotenja.

Pristop te razprave je temeljil na sistemsko-funkcijskem pristopu, ki smo ga zeleli prenesti na proucevanje aktualnega komuniciranja na druzbenem omrezju Twitter. Ugotavljava, da so v pregledanih tvitih prisotne vse vrednotenjske dimenzije, prek katerih se uresnicuje ustvarjanje medosebnih vrednostnih pomenov, ki ustvarjajo pri- padnost spletni skupnosti Twitterja na primeru odzivanja na slovenske sportnike ob olimpijskih igrah.

V pregledanih besedilih prevladujejo custveni odzivi na aktualni sportni dogodek, in sicer prek vseh treh dimenzij vrednotenja (izrazanja stalisca, tvorceve vpletenosti oz. angaziranosti in stopnjevanja). Ker gre za eksplicitno odzivanje na posamezne sportnike, pri vrednotenjski dimenziji stalisce prevladuje pozitivna presoja konkre- tnega sportnika in njegovih dejanj, ki je eksplicitno izrazena z opisanimi (in pricako- vanimi) jezikovnimi sredstvi.

Vrednotenjsko dimenzijo vpletenosti analiziranih besedil je v grobem mogoce opisati kot sklicevanje na vire z orodji retvitanja, ko se v branje ponuja tuj tvit, saj prav tvitanje prek prilagoditve jezikovnih znakov veca moznost enostavne heteroglo- sije. Vendarle prevladuje avtorsko vrednotenje (monoglosija), ki je izrazito intenzifi- cirano prek gotovostne naklonskosti.

Dimenzija stopnjevanje je prepletena s prvima dvema, pri cemer gre za izrazito eksplicitno krepitev leksemov tako z leksiko kot ortografijo.

Sidebar

suMMarY

Based on the corpus of Slovene tweets about the Olympic Games, the study illu- strates what kinds of interpersonal evaluative meanings users of Twitter produce and how they create an affiliation with the online community. It improves upon existing research on the use of evaluative language by social network sites and other inter- net services. The paper rejects the widely accepted criticism of Twitter as a service distributing primarily meaningless messages without any interpersonal interactional value. Instead, it clearly demonstrates the social dimension of tweeting. Twitter offers a place where large audiences can express and exchange personal views on common experiences.

With the systemic-functional approach that was used to analyze relevant commu- nication on Twitter, the authors find that the analyzed tweets comprise all evaluative dimensions. As one would expect from sports enthusiasts, the tweets are dominated by emotional responses to the Olympic Games, which were the topical sporting event. These responses manifest themselves in all three evaluative dimensions, i.e., attitude, engagement, and graduation. Since the tweets represent explicit responses to indivi- dual athletes, the evaluative dimension of attitude is dominant in explicitly expressed positive judgments of individual athletes and their results.

In the analyzed texts, the evaluative dimension of engagement can be described as references to sources with the tools of re-tweeting when the reading of a foreign tweet is suggested, since tweeting through adjustments of language characters increases the possibility of simple heteroglossia. However, individual evaluation (monoglossia), highly intensified through graduation to express certainty, is dominant. The dimensi- on of graduation is intertwined with the other two dimensions, resulting in a highly explicit strengthening of lexical items with both lexicon and orthography.

The study demonstrates the usefulness of the concept of combining interpersonal and ideational meanings that act in a tweet as a call to the follower or searcher to accept the presented evaluation. In the examined corpus, this can be observed in a combination of the name of an athlete or team in an explicit address or through topic labels and the linguistic means that express emotional responses as opinions based on the affective component. They are manifested in the predictable selection of eva- luative means, e.g., exclamation marks, repetition of phonemes for intensification, interjections and expressive adjectives, repetition of the same syntactic patterns or syntagms, prevalence of calls to join Twitter in the form of exclamatory and verbless clauses, and paratactic combinations with other sentence patterns.

The extension of research on typographical meanings showed a possibility to use Twitter topic labels in searches for topics of interaction. They are used to identify potential topics of evaluation, thus acting as metadata as well as allowing other users to find tweets easily. The interaction, with the help of typographical strategies, allows users to make their opinions more substantive and visible, especially since explicit means of evaluation are found in topic labels.

Footnote

1 V medijih uporabljajo tudi poimenovanje »civk«, ki pa je konotirano, zato smo se odlocili za v pisavi podomaceno poimenovanje »tvit«.

2 Zgledi tvitov za posamezno kategorijo so prikazani na str. 223, nato tudi v empiricnem delu v pogl. 5.

3 Pri novinarskih besedilih k o r o s e c (n. m.) navaja zglede, kot npr. Poglejmo zdaj, kaj pravi novejsa vremenska napoved, kjer gre dejansko za vkljucitev radijskega voditelja in trenutnih poslusalcev. Pri tvitih prva os. mn. Dajmo, Gremo vkljucuje custveno vkljucenost tvorca tvita, ne pa dejanske, izvedbene.

4 Stopnjevanje je prekrivna kategorija, saj je lahko inherentna kategoriji stalisc ali angaziranosti, a v modelu je posebej obravnavana zato, ker je za raziskovanje zanimivo razmerje med stopnjevanimi in nestopnjevanimi pomeni obeh kategorij, kar je pri obravnavanem gradivu zaradi omejenosti s prostorom in custveno nabitostjo manj smiselno raziskovanje. V tvitih so kategorije izrazito prekrivne, kot je videti tudi iz zgledov.

References

viri in liTeraTura

Noah arceneaux, Amy schMiTZ weiss, 2010: Seems stupid until you try it, 2006-9. New Media & Society 12/8. 1262-279.

Mikhail BakhTin, 1981: The dialogic imagination. Austin: University of Texas Press.

Naomi S. Baron, 2008: Always on: Language in an online and mobile world. Oxford, New York: University Press.

Mattehew BlasZka, Lauren Burch, Evan FreDerick, Galen clavio, Patrick walsh, 2012: WorldSeries: An empirical examination of a twitter hashtags during a major sport event. International jounal of sport communication 5/4. 435-53.

David crYsTal, 2001: Language and the internet. Cambridge: University Press.

Gaja cerv, Monika kalin GoloB, 2012: Sovrazni govor kot tip vrednotenja: Jeziko- slovni vidiki. Teorija in praksa 49/1. 149-70.

Helena DoBrovoljc, 2008: Jezik v e-postnih sporocilih in vprasanja sodobne norma- tivistike. Slovenscina med kulturami. Ur. M. Kosuta. Celovec: Slavisticno drustvo Slovenije. 197-210.

Tomaz erjavec, Darja Fiser, 2013: Jezik slovenskih tvitov: Korpusna raziskava. Druzbena funkcijskost jezika: Vidiki, merila, opredelitve. Ur. A. Zele. Ljubljana: ZIFF. 109-16.

Chris GiBBs, Richard haYnes, 2013: A phenomenological investigation into how twi- tter has changed the nature of sport media relations. International journal of sport communication 6/3. 394-408.

Ervin GoFFMan, 1963: Behavior in public places: Notes on the social organization of gatherings. New York: The Free Press.

Michael A. K. halliDaY, 1974: Explorations in the functions of language. London: Arnold.

-, 1994: An introduction to functional grammar. London: Arnold.

Michael A. K. halliDaY, Christian M. I. M MaThiessen, 2004: An introduction to functional grammar (Tretja izdaja). London: Arnold.

Alfred Hermida 2013: Journalism: Reconfiguring journalism research about twitter, one tweet at a time. Digital journalism 1/3. 295-313.

Susan C. herrinG, 1998: Computer-mediated communication: Linguistic, social and cross-cultural perspectives. Amsterdam, Philadelphia: Benjamins.

Gillian Fuller, 1995: Engaging cultures: Negotiating discourse in popular science [Doktorska disertacija]. Sydney: University of Sydney. Na spletu.

Rick ieDeMa, Susan FeeZ, Peter R. R. whiTe, 1994: Appraisal in journalistic discourse. Na spletu.

Natasa jakoP, 2008: Pravopis in spletni forumi: kva dogaja? Slovenscina med kultura- mi. Ur. M. Kosuta. Celovec: Slavisticno drustvo Slovenije. 210-19.

Urska jarnovic, 2006: Sms-ov glas seze v deveto vas. Mesto in mescani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. I. Novak Popov. Ljubljana: FF. 215-19.

-, 2007: Diskurzivne znacilnosti sms-ov. Jezik in slovstvo 52/2. 61-79.

Monika kalin GoloB, 2008: SMS-sporocila treh generacij. Slovenscina med kultura- mi. Ur. M. Kosuta. Celovec: Slavisticno drustvo Slovenije. 283-94.

-, 2009: Med pisnim in govornim ali zgolj po svoje: SMS-sporocila. Mobilni telefon in transformacija vsakdana. Ur. T. Oblak in B. Luthar. Ljubljana: FDV. 81-95.

Naomi kniGhT, 2008: 'Still cool ... and American too!': An SFL analysis of deferred bonds in internet messaging humour. Systemic functional linguistics in use. Ur. N. Nørgaard. Odense: Working Papers in Language and Communication. 481-502.

Tomo korosec, 1998: Stilistika slovenskega porocevalstva. Ljubljana: Kmecki glas.

Simona kranjc, 2004: Besedilo v sodobnih medijih in pouk slovenscine kot tujega jezika. Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ur. M. Stabej. Ljublja- na: FF. 68-79.

Jay L. leMke, 1984: Semiotics and education. Toronto: Victoria University.

James R. MarTin, 2000: Beyond exchange: Appraisal systems in English. Evaluation in Text: Authorial stance and the construction of discourse. Ur. S. Hunston in G. Thompson. Oxford: University Press, 142-75.

-, 2004: Mourning: How we get aligned. Discourse and society 15/2-3. 321-44.

James R. MarTin, Peter R. R. whiTe, 2005: The language of evaluation: Appraisal in English. London, New York: Palgrave, Macmillan.

John H. ParMelee, 2013: The agenda-bulding function of political tweets. New Media & Society 2. 1-17.

John H. ParMelee, Bichard shannon L., 2001: Politics and the twitter revolution: How tweets influence the relationship between political leaders and the public. Lanham, MD: Lexington Books.

Irena orel, 2003: Sporazumevanje nekoc in danes - od vzorcev pogovorov do mla- dostniskih SMS-ov. Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem. Ur. E. Krzisnik. Ljubljana: FF. 407-22.

Selami öZsoY, 2012: Use of twitter usage by club fans. International journal of hu- man dciences 9/2. 1132-52.

Ruth PaGe, 2012: The linguistic of self-branding and micro-celebrity in twitter: The role of hashtags. Discourse & Communication 6/2. 181-201.

Howard rheinGolD, 1993: The virtual community. Cambridge, Massachusetts: MIT Press.

Statistic Brain. 2013. Dostopno na: http://www.statisticbrain.com/twitter-statistics.

Maree K. sTenGlin, 2004: Packaging curiosities: Towards a grammar of three-di- mensional space. Sydney: University of Sydney.

Joze ToPorisic (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Peter R. R. whiTe, 2001: Appraisal outline. Na spletu.

Michele ZaPPaviGna, 2011: Ambient affiliation: A linguistic perspective on twitter. New Media & Society 13/5. 788-806.

Michele ZaPPaviGna, 2012a: Visualizing logogenesis: Preserving the dynamics of meaning. Semiotic margins. Ur. S. Dreyfus, M. Stenglin in S. Hood. London: Continuum. 211-28.

Michele ZaPPaviGna, 2012b: The discourse of twitter and social media. London: Con- tinuum.

Sumin Zhao, 2010. Intersemiotic relations as logogenetic patterns. New discourse on language: Functional perspectives on multimodality, identity, and affiliation. Ur. M. Bednarek in J. R. Martin. London: Continuum. 195-218.