E-KNJIGE V OKOLJU UNIVERZE V LJUBLJANI - UPORABNI PRIROCNIKI ALI SLEPA ULICA: izkusnje CTK

Headnote

Oddano: 17. 4. 2007 - Sprejeto: 4. 5. 2007

Strokovni clanek

UDK 02:004.738.52:027.7(467.4Ljubljana)

Izvlecek

E-knjige so sestavni del digitaliziranega gradiva, ki je na voljo uporabnikom visokosolskih knjiznic. Glede na pricakovanja zaloznikov pa ocitno ne dosegajo nivoja uporabe v primerjavi z e-revijami, ki so se uveljavile ze pred tem. Opisane so izkusnje CTK z raznimi ponudniki in razlicnimi modeli ponudbe e-knjig ter podrobneje predstavljeni rezultati enoletne uporabe e-knjig ponudnika NetLibrary, ki je dostopno uporabnikom visokosolskih knjiznic Univerze v Ljubljani. Rezultati uporabe, primerjave in izkusnje prikazujejo nekatere mozne vzroke ter nakazujejo resitve, ki naj bi prinesle boljso uporabo tega gradiva.

Kljucne besede: elektronske knjige, visokosolske knjiznice, NetLibrary, statisticni podatki, dostop, Centralna tehniska knjiznica

Professional article

UDC 02:004.738.52:027.7(467.4Ljubljana)

Abstract

E-books are an essential part of the digitized material, which is available to the users of academic libraries. Compared to e-journals, which have already been embraced by the users, e-books do not meet the publishers' expected usage level. The article also describes Central Technical Library's experience with different suppliers and different e-books business models; and highlights the results of the one-year usage of NetLi- brary e-books, which are accessible to the users of the University of Ljubljana. The usage results, comparisons and experiences imply some possible reasons and indicate some solutions that may result in a better usage of that material.

Key words: e-books, academic libraries, NetLibrary, statistical data, access, Central Technical Library

1 Uvod

V CTK se ze vrsto let srecujemo z e-gradivom. Zlasti zadnjih nekaj letih se uveljavljeni obliki e-revij pridruzujejo tudi e-knjige. Ker pri tem gradivu opazamo veliko posebnosti in razlik glede nacinov ponudbe, dostopa, placilnih pogojev, arhiviranja, primerjave statisticnih podatkov o uporabi itd., vam v clanku na osnovi nasih znanj in izkusenj s tem gradivom predstavljamo njihov splosen pregled in rezultate izkusenj.

Prvi del clanka bo namenjen nekaterim splosnim temam in ugotovitvam s tega podrocja, drugi del pa namenjamo nasim izkusnjam in rezultatom pri delu z eknjigami v dosedanjem obdobju.

Glede na to, da CTK skrbi predvsem za potrebe studentov in zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, je tudi gradivo in posledicno vsebina tega zapisa usmerjena na podrocje visokosolskih knjiznic.

2 E-knjige, pricakovanja, realnost in problemi

Devetdeseta leta so v svet visokosolskih in specialnih knjiznic prinesla novo vrsto gradiva, ki se je do sedaj uspesno prijela tudi v nasem akademskem okolju. Gre za e-revije, katerih stevilo in uporaba se vedno narascata.

Po pricakovanjih zaloznikov in ostalih, ki imamo opravka s tem gradivom, so bila pricakovanja iz druge polovice 90-ih let o nadaljevanju razmaha in siritve egradiva tudi na podrocje e-knjig upravicena. Nekatere zgodnejse projekcije so celo napovedovale, da bo trg tiskanih knjig do leta 2001 izgubil polovico dohodka na racun e-knjig (Crawford, 2006). Po velikih pricakovanjih v zacetku tega desetletja pa pocasi prihaja do ugotovitev, da tovrstno gradivo na podrocju eknjig ne bo tako uspesno, kot je bilo na podrocju e-revij.

Predvsem zalozniki iscejo odgovore na vprasanja o »neuspehu« pri uporabi tega gradiva med uporabniki. To je razumljivo, saj so v to vrsto gradiva usmerjali zeljo po dodatnem dobicku, ki pa ga ni bilo v taksni meri, kot so ga do tedaj prejemali na racun uspesnih e-revij. Razlaga o ugotavljanju neuspeha je seveda razumljiva. Merjenje uspesnosti uporabe e-knjig skozi projekcijo dotedanje uporabe e-revij je nesprejemljiva, ter je streznila marsikaterega zaloznika, tako da je odstopil od nadaljnjega razvoja orodij, potrebnih za dostop, ter digitaliziranja tega gradiva nasploh1.

Zanemarljiva ni niti ugotovitev, da dilemo in s tem odlocitev pri izbiri med vsem nastetim povecuje dejstvo, da institucijo in njene uporabnike ob izbiri enega dobavitelja le to omeji na en sistem iskanja informacij (McLuckie, 2005).

Seveda pa zacetni neuspeh ni popolnoma zavrl te dejavnosti. Na trgu se pojavljajo novi zalozniki, ki nacrtno digitalizirajo svoje zbirke knjig ter jih ponujajo potencialnim ponudnikom. Poleg zaloznikov se pojavljajo posamezni vecji posredniki, ki ponudnikom prek svojih platform in tehnoloskih resitev ponujajo dostop do e-knjig razlicnih zaloznikov. Do vsega tega gradiva pa je mogoce dostopati na osnovi razlicnih placilnih in tehnicnih pogojev.

Ker glede na zapisano na teh podrocjih vlada precejsen nered, si zato vzemimo nekaj casa za pregled bistvenih posebnosti in ureditev sheme, ki bo v ta navidezni nered prinesla vecjo preglednost.

3 Zalozbe vs. posredniki

Podobno kot na podrocju e-revij, sta tudi za e-knjige znacilni dve osnovni razlicici organiziranja ponudbe. Zaloznik sam organizira tehnicno platformo za dostop, na osnovi katere ponuja gradivo svoje zalozbe ali pa nek posrednik uredi svojo platformo, prek katere ponuja dostop do gradiva razlicnih zalozb.

V okviru teh dveh oblik moramo omeniti se moznost nakupa (zakupa) za dostop do cele zbirke (obicajno paketa) ali pa le do posameznih naslovov iz te zbirke.

Prav tako se locijo nacini placila dostopa ter po preteku licence tudi kasnejsega morebitnega dostopa do arhiva.

Posebnosti, podrobnosti ter moznih kombinacij je glede na zapisano lahko veliko, zato se bomo ustavili le pri nekaterih najpogostejsih in najbolj znacilnih.

3.1 Ponudnik - zaloznik

Taka oblika je se vedno zelo pogosta in najbolj primerljiva z obstojecimi ponudbami e-revij, kot jih ponujajo nekateri vecji zalozniki:

- Elsevier (ScienceDirect),

- Wiley (Wiley InterScience),

- Springer (SpringerLink),

- CRC Press,

- O'Reillly (Safari books online)

- Gale (Gale Virtual Reference Library).

Navedeni ponudniki, ki ze imajo platformo za e-revije, le to obicajno razsirijo se z »dodatkom« e-knjig. Podrobnosti ponudbe glede dostopa, arhiva, tiskanja ipd. so enake ali podobne pogojem za uporabo e-revij. Nekateri od navedenih ponudnikov pa ponujajo le e-knjige - predvsem referencna dela.

Tudi ponudba knjig je obicajno v obliki paketa, tako da uporabnik zakupi dostop do posameznega, vsebinsko zaokrozenega paketa.

Prednost take ponudbe je obicajno v moznosti navzkriznega iskanja (cross reference) po vsebinah e-knjig in e-revij, ce so le-te v okviru narocenega sklopa pri posameznem zalozniku, s katerim imamo sklenjeno pogodbo. Nakup v obliki paketa pa ima svojo slabso stran v tem, da kupec nima moznosti sestavljanja vsebine take zbirke in izlociti iz nje po pricakovanjih potencialno slabse uporabljane naslove.

Po dosedanjih izkusnjah tovrstni ponudniki svojih pomembnejsih referencnih del ne dajejo v ponudbo posrednikom, pac pa je dostop do njihove elektronske oblike mozen le prek njihove platforme2.

3.2 Ponudnik - posrednik

Tudi ta oblika je znana s podrocja e-revij. Vendar pa so obicajno ti ponudniki bolj prilagodljivi glede organiziranja vsebine. Gradivo pri njih lahko kupujemo po posameznih naslovih, sami pa nam v pomoc organizirajo in ponujajo tudi vse- binsko zaokrozene pakete po cenovno ugodnejsih pogojih, kot ce bi naslove iz teh paketov kupovali posamezno.

Tako kot prej navedeni zalozniki, so tudi ti ponudniki usmerjeni na razlicna vsebinska podrocja. Glede na to, da CTK deluje na podrocju tehnike in naravoslovja, so nam zato bolje poznani ponudniki s tega podrocja.

Naj nastejemo le nekaj najvecjih, vsebinsko zanimivih za nase podrocje:

- NetLibrary,

- Knovel,

- Ebrary,

- Books 24x7,

- Ebsco,

- EBL (Ebook Library),

- MyiLibrary,

- SafariU.

Prednost te oblike ponudbe je z vidika »klasicnega« knjiznicarstva moznost izbiranja posameznih naslovov razlicnih zalozb, vendar pa prihaja do omejitev nakupa predvsem pri prej omenjenem referencnem gradivu.

Za razliko od ponudnikov - zaloznikov, ponudniki - posredniki svojo ponudbo lahko zastavijo s sirso ponudbo razlicnih zaloznikov. Zato je njihova ponudba tudi vsebinsko pestrejsa ter tako primernejsa za konzorcijske nakupe visokosolskih knjiznic, kjer sodelujejo knjiznice z razlicnih podrocij: humanistika, socioloske in ekonomske znanosti, naravoslovje in tehnika. Slednje je pomembno v Sloveniji, kjer okolje visokosolskih knjiznic na posameznem vsebinskem podrocju lahko zajema le manjse stevilo knjiznic. S tem pa se manjsa stevilo moznih interesentov, ki bi sestavljalo konzorcij le za posamezno podrocje.

4 Placilni pogoji

Tako kot pri e-revijah, je tudi za e-knjige najpogostejsi nacin nakupa placilo letnega dostopa (Chan, G.R.Y.C; Lai, J.K., 2005, str. 209). Po izteku tega obdobja pravica do dostopa preneha - nasi uporabniki nimajo vec dostopa do tega gradiva, kar ureja dobavitelj z izklopom nasih IP s svojega seznama. Cena pri takem nacinu placila e-knjig je obicajno vezana na stevilo osebja in studentov univerze oz. ustanove, ki se odloca za nakup tega gradiva.

Nekateri ponudniki pa ponujajo tudi drugacne oblike. Ob »nakupu« gradiva NetLibrary kupec v prvem letu placa ceno gradiva, navedeno v katalogu. Tej ceni za prvo leto dostopa doda se 15 % kot ceno dostopa. Ce zelimo dostop podaljsevati se v naslednjih letih, placujemo tudi v drugem in tretjem letu le 15 % od osnovne vrednosti. Potem, ko smo dostop do posameznega naslova podaljsali trikrat, imamo od cetrtega leta dalje zagotovljen neprekinjen in brezplacen dostop do tega gradiva. Ce dostopa do posameznega gradiva ne zelimo vec podaljsevati, prejmemo to gradivo na CD-ROM-u v pdf formatu kot arhivski izvod, ki ga se vedno lahko izposojamo.

Izdajatelj in zaloznik e-knjig Safari Books Online ponuja povsem svojo obliko placila, kjer je cena posamezne knjige oznacena s tockami. Kupec »kupi« doloceno stevilo tock (slots) za posamezno obdobje ter znotraj tega obdobja glede na trenutne rezultate uporabe lahko menja posamezne naslove (nekaterim manj uporabnim izkljuci dostop ter v visini zakupljene vsote vkljuci druge). O tem poroca tudi H. Wicht (Wicht, H., 2006).

Nekateri ponudniki pa s pogodbo ponujajo neomejen rok za dostop do gradiva z enkratnim placilom tega dostopa. Seveda je znesek za to v primerjavi s prej navedenimi oblikami zato bistveno vecji.

Poleg teh moramo seveda omeniti se veliko prosto (brezplacno) dostopnih eknjig, organiziranih3 pri posameznih ponudnikih ali pa prosto dostopnih prek spleta. Poleg nastetega NetLibrary v okviru svojega portala poleg kupljenih naslovov nudi brezplacen dostop do ok. 3300 naslovov knjig iz projekta Gutenberg.

5 Dostop do gradiva

Velika vecina ponudnikov ima dostop do gradiva urejen prek IP naslovov in gesel. To omogoca, da se posamezni uporabnik - clan institucije, ki je kupila dostop do posameznega gradiva s svojim geslom, ki ga ustvari (kreira) na enem od IP mest v okviru te institucije potem lahko prijavlja in dostopa do gradiva s katerega koli PC, ki ima dostop do spleta. To mu omogoca povezava prek proxy streznika.

Izjema je nekatero gradivo, kjer je na osnovi pogodbe mozen le dostop z izbranih IP v okviru institucije. Tak primer so slovarji DZS, ki jih za potrebe Univerze v Ljubljani ponuja CTK. Pogodba s ponudnikom (Amebis) namrec ne omogoca kreiranja gesel, s katerimi bi do njih dostopali tudi z drugih lokacij.

Glede dostopa naj omenimo se moznost simultanega dostopa vec hkratnih uporabnikov pri veliki vecini ponudnikov, medtem ko posamezniki (NetLibrary) omogocajo le en hkratni dostop do posameznega naslova. Kot protiutez temu pa ponujajo moznost, da lahko kupec programsko omeji cas dostopa. Po preteku dolocenega casa, ko je gradivo sicer »v uporabi«, vendar ni aktivno (ga uporabnik ne pregleduje), se gradivo »vrne« in je na voljo drugemu uporabniku.

6 Vsebinska podrocja in uporaba

Ker zelijo ponudniki svoje gradivo kar najuspesneje prodati, uporabniki pa s kupljenimi vsebinami doseci cim boljse rezultate uporabe, je nastalo veliko primerjav, ki nam omogocajo, da pridemo do nekaterih zakljuckov. Le-ti nas bodo tudi vodili pri nadaljnjem nakupu tovrstnega gradiva. Poglejmo si torej, do katerih vsebin uporabniki najraje dostopajo v obliki e-knjig.

V mnogih tujih clankih, ki obravnavajo to podrocje, so navedeni podobni rezultati. V clanku, kjer primerjajo uporabo tiskanih in elektronskih verzij knjig, ugotavljajo za podrocja racunalnistva, poslovanja, ekonomije in managementa vecjo uporabo e-verzije tega gradiva kot za njihove tiskane oblike. Gradivo s podrocja druzboslovnih znanosti, zgodovine in umetnosti je bolj uporabljano v tiskani obliki, podrocje medicine in psihologije pa ima priblizno podobno uporabo v obeh oblikah (Williams, K.C.; Best, R., 2006).

Podobne rezultate navaja tudi raziskava, ki jo je opravila M. Christianson in navaja primerjave za 31 razlicnih podrocij (Christianson, M., 2005). Njene ugotovitve potrjujejo prej zapisano ter se podrobneje navajajo razna podrocja. Pogostejsa je uporaba e-knjig s podrocij racunalnistva, knjiznicarstva, kemije, matematike, znanosti na splosno, biologije. Tudi ona ugotavlja, da so knjige s podrocja humanizma in tradicionalnih druzboslovnih ved manj uporabljane.

Pomembnejse, vecletne in poglobljene raziskave s tega podrocja nam podajata v svojih clankih C. Armstrong in R. Lonsdale. Njune raziskave so usmerjene predvsem na podrocje uporabe e-knjig v fakultetnih knjiznicah Velike Britanije in tudi njuni rezultati so podobni navedenim. Visok nivo uporabe je zaslediti predvsem na treh podrocjih: poslovne vede in management, tehniske vede, zdravstvo in medicina (Armstrong, C.; Lonsdale, R., 2005).

Zanimive so tudi ugotovitve, za katere vrste e-knjig posamezniki kazejo najvecje zanimanje. To so predvsem tehnicni prirocniki, prirocniki za hobi in interesne dejavnosti, slovarji in enciklopedije. Med bolj uporabnim gradivom so tudi visokosolski ucbeniki (Gunter, B., 2005, str.518). Slednjim so zlasti naklonjeni mlajsi uporabniki.

7 Katalogizacija e-knjig

Glede na dosedanje izkusnje CTK s katalogizacijo e-revij, smo bili zaradi obsega dela (katalogizacija vecjih paketov) ter moznosti, da bo to gradivo dostopno le kratek cas (popravljanje podatkov o dostopu v posameznem zapisu), v dvomih o smiselnosti takega pocetja. Uporabniki so do e-gradiva in njegovih seznamov dostopali prek spletne strani ponudnika ali pa povezave na nasi spletni strani.

Smiselnost katalogizacije pa se je izkazala v primerih, ko smo priceli kupovati eknjige, katerih dostopnost smo nacrtovali za daljse obdobje ter niso bile kupljene v vecjih paketih. Prav tako je ob katalogizaciji tega gradiva v nas OPAC sistem gradivo se dodatno indeksirano, kar omogoca, da ga uporabnik pogosteje najde ter tudi uporabi.

O smiselnosti in potrebnosti takega dela nas s svojimi ugotovitvami prepricujeta tudi L. A. Tedd (Tedd, L.A., 2005) ter A. McLuckie (McLuckie, A. 2005). V ta namen tudi vecina ponudnikov e-knjige opremlja z MARC podatki. V clanku M. Christianson (2005, str. 353) je v Tabeli 1 vidna razlika pri uporabi gradiva med petimi institucijami, kjer ena od njih e-knjig ni imela vnesenih v svoj katalog. Njihova uporaba je v primerjavi z drugimi institucijami bistveno slabsa. O pomembnosti vnosa zapisov za to gradivo v svoj lokalni katalog nas opozarjata tudi C. Armstrong4 in R. Lonsdale (2005, str.42), kjer navajata, da se je uporaba eknjig v treh mesecih po vnosu v lokalni katalog povecala kar za 50 %.

8 E-knjige v okolju Univerze v Ljubljani na izkusnjah CTK

V nadaljevanju bodo v okviru do sedaj napisanega predstavljene nekatere izkusnje, ki jih je z e-knjigami imela CTK. Tako bodo predstavljene razlicne oblike, cenovni modeli, vrste dostopa ter nekateri rezultati uporabe e-knjig, ki ga je CTK sama ali v povezavi z drugimi knjiznicami ponujala uporabnikom.

8.1 Landolt-Börnstein prirocniki

Svojo zbirko tiskanega gradiva je CTK vrsto let dopolnjevala s prirocniki Landolt- Börnstein. Glede na temeljna znanja z razlicnih naravoslovnih podrocij - osmih vsebinskih sklopov, ki jih je zbirka teh prirocnikov prinasala skozi vec desetletij - je bil njihov nakup smiseln predvsem v obdobju, ko se ni bilo drugih elektronskih virov.

Moznost dostopa do teh prirocnikov prek spleta v obliki e-knjig pa smo izkoristili ter jih v obdobju od marca 2003 do marca 2005 ponudili uporabnikom na tak nacin. S tem smo zeleli povecati njihovo uporabo tudi zunaj prostorov CTK. Glede na slabe rezultate uporabe in visoko ceno e-verzije, smo se po preteku drugega licencnega obdobja odlocili, da pogodbe ne podaljsujemo vec.

Pri pogodbi je slo za klasicno pogodbo nakupa paketa e-knjig, ki je omogocala dostop z lokacij IP Univerze v Ljubljani (dalje UL) vec hkratnim uporabnikom (brez moznosti oddaljenega dostopa). Cena je bila dolocena glede na velikost univerze (tj. stevilo osebja in studentov - potencialnih uporabnikov - FTE). V ceno letnega dostopa so bila vkljucena tudi vsa dopolnila - dodatni zvezki, ki so izhajali prek leta.

Ker smo poleg e-verzije prejemali tudi tiskano verzijo, je bilo gradivo tudi katalogizirano v bazi COBISS z dodatkom URL naslova. Ta je z lokacij IP UL omogocal direkten dostop do e-verzije posameznega gradiva.

8.2 Slovarji DZS - Amebis

DZS je zaupal izdelavo platforme za dostop ter trzenje nekaterih svojih slovarjev podjetju Amebis5. V letu 2003 smo zato s tem podjetjem navezali stike ter se na osnovi njihove ponudbe odlocili za nakup mrezne verzije slovarjev za neomejeno stevilo uporabnikov. Podpisana pogodba je od januarja 2004 dalje omogocila uporabo sestih slovarjev.

Pogodba doloca, da se do slovarjev lahko dostopa le z lokacij IP UL, saj bi bile moznosti za zlorabe (neupraviceno uporabo) v primeru dodeljevanja gesel za oddaljeni dostop prevelike. Glede na veliko uspesnost uporabe prvih sestih slovarjev smo se odlocili, da njihovo ponudbo v letu 2005 dopolnimo z dodatnim nakupom stirih naslovov.

Posebnost te pogodbe so placilni pogoji, pri katerih je slo za enkraten nakup - placilo, kjer dostop ni casovno omejen (npr. licenca za letni dostop). Gradivo smo tudi katalogizirali v lokalni bazi, tako da lahko uporabniki do slovarjev dostopajo tudi s klikom na URL naslov, navedenem v katalogu.

Glede na zadnje letne podatke o uporabi, bomo seznam slovarjev se povecali, v skladu s potrebami in ponudbo novih naslovov v zbirki Amebis.

8.3 CRC Press

V letu 2004 smo zbirko e-knjig dopolnili tudi z zbirko CRC prirocnikov. Gre za zbirko vec vsebinskih sklopov z razlicnim stevilom prirocnikov v okviru posameznega sklopa (od 70 do 300 naslovov). Pogodba je sestavljena na osnovi letnega dostopa - licence - za nakup paketov knjig. Prvo leto je bil omogocen dostop le z lokacij IP UL, nato pa smo v naslednjih letih pogodbo spremenili tako, da je mozen tudi oddaljen dostop prek proxy streznika s pomocjo gesla.

Ker je slo za paketni nakup velikega stevila prirocnikov (v prvi pogodbi ok. 500 naslovov) se nismo odlocili za njihovo katalogizacijo. Pri tem nas je vodil tudi dvom v smiselnost takega pocetja, saj nismo vedeli, ali se bo gradivo uporabljalo. V primeru slabe uporabe in prekinitve pogodbe po izteku enega leta, bi bil namrec ves trud katalogizatorjev ze v kratkem roku zaman. Problem katalogizacije paketov CRC se kaze tudi v tem, da ponudnik ves cas dodaja nove naslove, o tem pa nas ne obvesca. Tako bi bili tudi podatki o dostopnih naslovih v lokalnem OPAC-u nepopolni.

8.4 NetLibrary

Vsi do sedaj opisani nakupi so bili izvedeni samostojno - brez povezav z ostalimi knjiznicami UL. V letu 2003 smo v CTK zaceli s prvimi stiki s predstavniki NetLibrary6. Proces smo zakljucili s povezavo osmih knjiznic UL ter nakupom prvih 185 e-knjig, do katerih imajo dostop vse knjiznice in uporabniki UL. V tem primeru je slo za prvi nakup e-knjig skupine vec knjiznic UL.

Ponudba NetLibrary je zanimiva z vec vidikov:

- kupec izbira posamezne naslove,

- na osnovi rezultatov uporabe se kupec odloca o podaljsanju oz. prekinitvi dostopa do posameznega naslova,

- v primeru, da dostop prekine, prejme knjigo na CD-ROM-u v pdf formatu,

- omogocen je oddaljen dostop prek proxy streznika in z uporabo gesla,

- po nakupu in treh podaljsanjih dostopa (kupec za letno podaljsanje placa le 15 % od osnovne cene gradiva) je dostop casovno neomejen,

- vse to omogoca veliko avtonomijo posameznega kupca, ki je zelo podobna avtonomiji pri nabavi klasicnega tiskanega gradiva,

- ker nas ponudnik (NetLibrary) uposteva kot eno pravno osebo, se lahko brez dodatnih obveznosti obstojecim osmim knjiznicam prikljucujejo tudi ostale, ki se zanimajo za nakup tega gradiva. Pri tem nosijo le stroske gradiva, ki bi ga kupile,

- ponudba pa ima slabost v tem, da ponudnik nudi le en hkraten dostop do posameznega gradiva. Slabosti se delno izognemo s tem, da lahko kupec sam omeji cas dostopa (npr. od 15 minut do vec ur). V tem je tudi velika analogija s klasicnim tiskanim gradivom, le da ima veliko prednost pri dejanski casovni omejitvi dostopa.

Vse sodelujoce knjiznice smo se tudi dogovorile za katalogizacijo tega gradiva v sistem COBISS z dodatkom URL, tako da je gradivo neposredno dostopno tudi s tega mesta.

8.4.1 Rezultati uporabe e-knjig NetLibrary

Po enoletnem dostopu do zbirke 185 naslovov e-knjig smo pridobili podatke, ki jih lahko primerjamo z nekaterimi podatki iz tuje strokovne literature. Zlasti zanimive so primerjave o tem, katera podrocja so bolj ali manj uporabljana. Za primerjavo nam bodo sluzili nekateri ze navedeni clanki avtorjev C. Armstrong, R. Lonsdale (2005), L.A. Tedd (2005) in K.C. Williams, R. Best (2006).

Oglejmo si nase rezultate v tabeli:

V letu 2006 je bilo skupno 185 naslovov uporabljenih 3175-krat, oz. v povprecju posamezen naslov 17,15 krat. V primerjavi s podatki iz clanka R. L. Rosy (2002, str. 231), ki govori o uporabi e-knjig NetLibrary po dvoletnih izkusnjah, je bila uporaba zelo dobra. Omenjeni clanek namrec analizira uporabo teh knjig glede na vec tipov nabav in povprecje uporabe v casu enega leta: konzorciji (16,5), visokosolske knjiznice (5,0), splosne in solske knjiznice (3,7 in 4,4).

Pri tem je potrebno ponovno opozoriti, da nas ponudnik (NetLibrary) ne vkljucuje med konzorcije8. Tudi zato so nasi rezultati uporabe v primerjavi z zgoraj navedenimi podatki vec kot dobri.

Glede na to, da je na nekaterih podrocjih le manjse stevilo naslovov (1, 2 ali 3), so seveda podatki manj relevantni, vendar se vedno vredni upostevanja. Zato si oglejmo se podrocja, kjer uporaba se posebej izstopa.

Bistveno vecja (ali vecja od povprecja) je uporaba na podrocjih: biotehniske vede, biologija & naravoslovje, poslovne vede & ekonomija & management, splosno in referencno gradivo, jezikoslovje, literatura, politicne vede, in druzboslovne vede na splosno. Znotraj teh skupin se posebej izstopajo podrocja poslovne vede & ekonomija & management, splosno in referencno gradivo in druzboslovne vede na splosno. Rezultati so podobni, kot jih navajata C. Armstrong in R. Lonsdale (2005, str. 35-38). V primerjavi z navedenim preseneca le dokaj nizka uporaba knjig s podrocij tehniske vede & strojnistvo & gradbenistvo & proizvodnja in omrezja & telekominukacije ter nekaterih drugih naravoslovnih podrocij, npr., matematika & statistika in kemija, o katerih prej navedeni avtorji porocajo kot o zelo uporabljanih. Opozoriti pa je potrebno, da posamezni naslovi, zlasti s podrocij tehnologij in telekomunikacij, izkazujejo zelo visoko stevilo uporabe.

Na splosno lahko ugotovimo, da so rezultati precej podobni tistim, navedenim v uporabljeni literaturi, seveda z ze prej omenjenim pripisom o upostevanju dejstva, da je stevilo knjig v okviru posameznega podrocja zelo majhno in zato verjetnost o primerljivosti tudi ustrezno manjsa. Kljub slabsim rezultatom v okviru posameznih podrocij, pa povsod presegamo povprecje 5,5, ki ga navaja v svojem clanku R.L. Rosy (2002, str. 231) kot povprecje uporabe za visokosolske knjiznice.

V primeru povecanja zbirke z nakupom dodatnih naslovov, bodo tudi rezultati bolj primerljivi, zbirka pa zaradi velikosti se bolj zanimiva za nase uporabnike.

9 Zakljucek

Na osnovi nekajletnih izkusenj s tem gradivom ter na osnovi navedenih rezultatov, imajo tudi e-knjige nedvomno svoje mesto v okolju visokosolskih knjiznic. Prav domaci rezultati, dopolnjeni z izkusnjami iz sveta, nas spodbujajo k nadaljevanju vkljucevanja tega gradiva, saj omogoca t. i. dostop 24x7.

Splosna pricakovanja o tem, da bodo e-knjige izpodrinile ali bistveno zmanjsale delez klasicnih tiskanih knjig v zbirkah visokosolskih knjiznic, se niso uresnicila do zacetnih pricakovanj, saj je ocitno potrebno na uporabo e-knjig gledati z drugacne perspektive kot na uporabo paketov e-revij. Kot ugotavlja tudi L. A. Tedd (2005, str. 71) je vloga e-knjig na visokosolskih knjiznicah (tudi v ZDA) se nejasna zaradi neenotnih standardov, tehnologije in cenovnih modelov. Nedvomno

Kot smo ugotovili, je velika priloznost predvsem za slovarje in ostala referencna dela9, se veliko vecja priloznost pa so visokosolski ucbeniki. Digitalizacija tega gradiva in moznost njihove uporabe po nacelu 24x7 je se vedno neizkoriscena priloznost tudi nasih fakultetnih zalozb. O tej priloznosti je pisala ze H. Pecko Mlekuz (2001, str. 34). K temu nas nagovarjata tudi C. Armstrong in R. Lonsdale (2005, str. 47), kjer ugotavljata, da so tudi v okolju angleskih univerz za dodiplomski studij v obliki e-knjig najbolj uporabljani ucbeniki in referencna dela, v okolju podiplomskega studija pa »siva« literatura, konferencno gradivo in porocila raziskav in nedvomno bi take rezultate lahko pricakovali tudi v nasem okolju.

Prav tako moramo opozoriti na veliko moznost e-knjig pri studiju na daljavo (M. Christianson, M. Aucoin, 2005, str. 80).

Priloznosti za uporabo e-knjig v okolju visokosolskih knjiznic je torej dovolj. Najti, predvsem izkoristiti pa je potrebno tiste potenciale, kjer obstaja moznost za njihovo uporabo. In teh je bilo v clanku navedenih kar nekaj. Delo se vedno caka zaloznike ter knjiznicarje.

Sidebar

ERZEN, Matjaz. E-books in the environment of the University of Ljubljana - useful manuals or a dead end street : experiences of the CTK. Knjiznica, Ljubljana, 51(2007)1, p. 157-171

Footnote

1 Po razlagi enega od udelezencev okrogle mize, ki jo je na knjiznem sejmu v Frankfurtu (2006) na to temo organizirala zalozba Springer, je na podrocju e-knjig na zacetku desetletja nastel stiriindvajset ponudnikov, v prvi polovici leta 2006 pa je od prejsnjega seznama ostalo le se osem ponudnikov.

2 Leta 2005 smo pripravljali pogodbo za nakup e-knjig pri NetLibrary ter iskali nekatera referencna dela zalozbe Elsvier. Po dopisovanju z zaloznikom smo izvedeli, da so ta dela na voljo le prek njegovega portala.

3 CTK ima trenutno na svoji spletni strani prosto dostopno zbirko e-knjig Refrex Engineering. Podobno imajo povezave do takih zbirk ali posameznih naslovov urejene tudi nekatere druge knjiznice.

4 Avtor Chris Armstrong v sodelovanju z razlicnimi soavtorji ze od zacetka tega desetletja spremlja uporabo e-knjig v okolju angleskih univerzitetnih knjiznic. O tem ima objavljenih vrsto temeljnih clankov za to podrocje. Clanki so dostopni tudi prek spleta, predvsem v revijah, ki jih prek spleta ponuja ScienceDirect.

5 Amebis ponuja na svoji platformi vrsto slovarjev DZS. Za potrebe UL smo kupili dostop do tistih, ki so se nam zdeli najbolj uporabni. Vec podatkov pa je na spletni strani: http://www.amebis.si/ izdelki/elektronsko_zaloznistvo.htm#slovarji

6 Vec podrobnosti o tem v clanku avtorja tega prispevka: NetLibrary - novost med e-knjigami za uporabnike knjiznic UL (2006).

7 Za ustrezen prevod podrocij smo uporabili Klasifikacijo ARRS - Klasifikacije, sifranti (Raziskovalne vede, podrocja in podpodrocja).

8 NetLibrary kot konzorcijski nakup uposteva tiste nakupe, kjer je zdruzenih vec univerz ali razlicnih vecjih institucij. V nasem primeru pa gre le za vec fakultet znotraj ene univerze.

9 Tu mislimo predvsem na zbirke in posamezne naslove referencnega gradiva, kot ga npr. ponuja Ersevier reference books.

References

Navedeni viri

1. Armstrong, C.; Lonsdale, R. (2005). Challenges in managing e-bboks collections in UK academic libraries. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 33-50.

2. Chan, G. R.Y.C.; Lai, J.K. (2005). Shaping the strategy for e-books : A Hong Kong perspective. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 205- 219.

3. Christianson, M. (2005). Patterns of use of electronic books. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 351-363.

4. Christianson, M.; Aucoin, M. (2005). Electronic or print books : Which are used?. Library Collections, Acquisitions & Technical Services, 29, 71-81.

5. Crawford, W. (2006). Why aren't ebooks more successful?. eContent, 10, 44.

6. Gunter, B. (2005) Electronic books : a survey of users in the UK. Aslib proceedings : New Information Perspectives 57 (6), 513-522.

7. McLuckie, A. (2005). E-books in an Academic library : implementation at the ETH Library, Zurich. The Electronic Library, 23 (1), 93.

8. Pecko Mlekuz, H. (2001). Tiskan ucbenik - kaj je ze to? : elektronske knjige pri izobrazevanju na univerzi. Knjiznica, 45, 25-38.

9. Rosy, R.L. (2002). Ebooks for Libraries and Patrons : Two Years of Experience. Liber quarterly, 12, 228-233.

10. Williams, K.C.; Best,R. (2006). E-Books usage and the Choice of Outstanding Academic Book List : Is there a correlation?. The Journal of Academic Librarianship, 32 (5), 474-478.

11. Tedd, L.A. (2005). E-books in academic libraries : an international overview. New Review of Academic Librarianship, 11 (1), 57-79.

12. Wicht, H. (2006). Buying Ebooks. Pridobljeno 2. 4. 2007 s spletne strani http: //www.libraryjournal.com/article/CA6322021.html