BIBLIOTEKARSKI TERMINOLOSKI SLOVAR

Predgovor

Natancno in enoznacno sporazumevanje med ljudmi je conditio sine qua non organizirane druzbe, vzdrzevanja ze dosezenih vrednot in vzpostavljanja novih. Vse bolj zapletene oblike sporazumevanja in sodelovanja med posamezniki in skupinami to zahtevo se bolj postavljajo v ospredje. Obsezni enojezicni razlagalni slovarji omogocajo tako poglobljeno in enoznacno razumevanje pripadnikov istega jezika, vecjezicni, pretezno prevajalni slovarji, pa sporazumevanje med pripadniki razlicnih jezikov. Razvoj druzbe in njena stratifikacija na razvejena in ozko specializirana strokovna podrocja se odraza tudi v razvoju jezika stroke. Strokovna terminologija je tako dokaz moci, pestrosti, razvitosti in samostojnosti nekega jezika, istocasno pa tudi stroke, v kateri se uporablja, zato je jasno, da je treba strokovno terminologijo ustrezno gojiti in negovati, po drugi strani pa tudi normirati in kodificirati v enojezicnih terminoloskih slovarjih.

Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajsnjo tradicijo; bibliotekar v Licejski knjiznici, danasnji Narodni in univerzitetni knjiznici, je bil na primer v 19. stoletju tudi genialni jezikoslovec, znalec devetnajstih jezikov Matija Cop. Slovenski strokovni termini so se kljub mocnemu in stalnemu vplivu nemskega jezika v 19. in 20. stoletju, v sedanjosti pa vplivu angleske strokovne literature in s tem tudi terminologije, razvili, utrdili in tudi uveljavili. Ves ta cas bibliotekarskim terminom ni bila namenjena sistematicna skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih "sol" ali na pomembnih in vplivnih posameznikih, npr. Avgustu Pirjevcu, Pavlu Kalanu in drugih priznanih bibliotekarjih, kar pogosto ni bilo niti oblikovno niti semanticno usklajeno. Sodobni strokovni stiki v svetu, hiter razvoj racunalniske opreme in s tem vnos sprememb v tehnologijo in metodologijo obdelave ter pojav mnozice novih nekonvencionalnih nosilcev zapisov, ki kot knjiznicno gradivo prihajajo v knjiznice, so povzrocili ne samo vdor tujih poimenovanj ampak tudi napacno rabo, ki jo je povzrocil vir, iz katerega je crpana informacija.

Zaradi spoznanja, da bibliotekarska stroka v slovenscini nima niti enojezicnega razlagalnega niti vecjezicnega prevajalnega slovarja, je postala izdelava slovarja nujna. V ozjem krogu strokovnjakov se je porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel v bibliotekarski stroki. Ideja je postala resnicnost, ko sta Ivan Kanic in Mirko Popovic pripravila organizacijska in kasneje tudi strokovna izhodisca za delovanje projektne skupine, ki je zacela z delom leta 1987. Zacela se je priprava vecletnega projekta za sestavo terminoloskega slovarja, katerega trajanja in casovnega nacrtovanja ni bilo mogoce natancneje dolociti zaradi neobstajanja osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla. Veljalo je spoznanje, da je bibliotekarstvo razvejeno podrocje, zato bo inventarizacija izrazja zahtevno delo. se realnejse je bilo dejstvo, da kroga sodelavcev zaradi nacina dela, ki poteka na usklajevalnih sestankih in izkljucno v prostem casu sodelujocih strokovnjakov, ni mogoce siriti. Gotovo je bilo samo to, da bo priprava slovarjev dolgorocen in zahteven vecletni projekt.

Cilji projekta za ureditev bibliotekarske terminologije in s tem tudi slovenske Bibliotekarske terminoloske komisije so bili:

1. Kodificiranje slovenske bibliotekarske terminologije, ki temelji na

- evidentiranju strokovnih izrazov, ki se v bibliotekarstvu uporabljajo danes ali so se uporabljali v preteklosti,

- pomenski analizi posameznega termina in ugotavljanju pomenskih povezav ter sinonimnih ali antonimnih odnosov med njimi,

- normiranju glede na knjizno normo in zahteve urejene strokovne terminologije.

2. Sestava in izdaja terminoloskih slovarjev bibliotekarstva in informacijske znanosti, tj.

- enojezicnega razlagalnega terminoloskega slovarja in

- vecjezicnega prevajalnega slovarja.

3. Jezikovno svetovanje in presoja ob tekocih terminoloskih vprasanjih rabe strokovnih izrazov v bibliotekarstvu in informacijski znanosti, ki se opira na za slovar opravljenih pomenskih analizah terminov.

4. Objavljanje rezultatov v strokovni literaturi, predvsem v strokovni reviji Knjiznica, in predstavitev delovanja v drugih strokovnih krogih.

Projektna skupina je delovala od ustanovitve kot Bibliotekarska sekcija Terminoloske komisije Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU in je bila kot Sekcija za bibliotekarsko terminologijo ustanovljena 9. junija 1987 ob zdruzenih strokovnih prizadevanjih Terminoloske komisije Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije, takrat nanovo ustanovljenega Oddelka za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti in Narodne in univerzitetne knjiznice v Ljubljani, pozneje pa se je osamosvojila.

Delovanje Bibliotekarske terminoloske komisije in priprava prvega slovenskega bibliotekarskega terminoloskega slovarja je bilo v zacetku dolocen cas sofinancirano kot projekt v okviru Narodne in univerzitetne knjiznice pri Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Dodatno pomoc, predvsem za manjse zakljucene segmente in potrebno opremo, je komisija obcasno dobila iz drugih virov, tj. ZRC SAZU, Zavoda za odprto druzbo Slovenije, Ekonomske fakultete in I-Rose kot sponzorja. Od leta 2001 je delovala komisija brez kakrsne koli denarne podpore, v zakljucni fazi leta 2009 pa sta priskocili na pomoc Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije in revija Knjiznica, ki je tudi omogocila izid tiskanega slovarja.

Strokovni sodelavci

Izvajalci oziroma clani omenjene komisije so vsa leta njenega delovanja priznani strokovnjaki s podrocja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije. Doslej so sodelovali v pripravi gradiv Ivan Kanic, Zvonka Leder, Majda Ujcic, Polona Vilar in Gorazd Vodeb, krajsi ali daljsi cas pa tudi Branko Bercic, Zlata Dimec, Darja Gabrovsek Homsak, Tomaz Kobe, Joze Kokole, Joze Munda, Mirko Popovic, Bernard Rajh, Ksenija Slabe, Stane Suhadolnik, Alenka sauperl, Maks Veselko, Franci Zore, Sasa Zupanic, Maja zumer in drugi.

Oris priprave slovarja

Slovenski terminoloski slovar bibliotekarstva in informacijske znanosti je razlagalni in normativni slovar, v katerem so zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi in omogocajo komuniciranje v stroki. V slovarju so obdelani:

- veljavni bibliotekarski termini,

- slovenski termini s podrocja informacijske znanosti,

- pomembnej sa zastarela poimenovanj a,

- udomaceni zargonski izrazi,

- splosno rabljene okrajsave in pomembnejse kratice,

- strokovni izrazi s podrocja tiskarstva, zaloznistva, knjigarstva, racunalnistva, dokumentalistike in informatike, ce posegajo v bibliotekarsko stroko.

Komisija se je ravnala po sodobnih nacelih leksikografije; delo je temeljilo na izpisih bibliotekarskih izrazov iz obseznega korpusa slovenskih strokovnih besedil in po njih izdelanem geslovniku. Ta je bil osnova za izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov in primerjanje z izborom v tujejezicnih strokovnih slovarjih. Pri izboru terminov, ki so obravnavani v slovarju, je v okviru posamezne besedne druzine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa vec besednih vrst, praviloma dana prednost samostalniku, medtem ko so druge besedne vrste vkljucene glede na pogostnost rabe.

Delo komisije bo najslikoviteje prikazano v kronologiji vsega dogajanja, ki odraza delovne faze dosedanjega dela komisije, in sicer:

- Delovanje komisije z natancno opredeljenimi cilji se je zacelo v letu 1987.

- V casu od ustanovitve komisije do konca redakcije decembra 2009 je bilo 586 skupnih usklajevalnih sej zunaj delovnega casa clanov komisije, tudi vse ostalo delo je potekalo praviloma v prostem casu sodelavcev.

- V casu priprave slovarja je krajsi ali daljsi cas sodelovalo 20 strokovnjakov.

- V prvi fazi izpisovanja izbrane slovenske bibliotekarske strokovne literature, ki je potekalo v letih 1987 do 1992, je bilo ekscerpiranih 61 strokovnih besedil. Temeljno izpisovanje je tako zajelo okrog 2.200 strani besedila, rezultat pa je bilo 4.662 racunalnisko obdelanih izpisov. V njih je bilo podcrtanih 10.570 strokovnih izrazov; nekateri med njimi se ponavljajo, zato je bilo dejansko identificiranih 6.534 terminov.

- Namen druge faze, ki je potekala v letih 1996 in 1997, je bilo dopolnilno in rezervno izpisovanje. Po ponovni presoji in izboru je bilo pregledanih se 139 besedil na skupaj 2.716 straneh. V racunalnisko zbirko je bilo dodanih 4.235 izpisov z 9.161 podcrtanimi terminoloskimi zvezami, ki prinasajo v alfabetarij dodatno se 5.926 razlicnih terminov.

- Tretja faza, ki je potekala leta 1999, je bila namenjena predvsem dopolnilnemu izpisovanju novejsih besedil, ki so bila objavljena v casu po prvih dveh izpisovanjih. Zajela je 91 strokovnih besedil na skupaj 1.659 straneh, rezultat pa je 1.405 novih izpisov z 2.703 podcrtanimi terminoloskimi zvezami, ki prinasajo v dosedanji alfabetarij se 1.166 doslej neevidentiranih terminov.

- V letih 1987 - 1993 je vzporedno z izpisovanjem potekala ob podpori tujih virov redakcija stirijezicnega prevajalnega slovarja v obliki anglesko-slovensko-nemsko-francoskega slovarja, ta pa je postal zasnova sirsega mednarodnega projekta, ki ga vodijo sodelavci Bibliotekarske terminoloske komisije. Iz gradiva za pripravo Anglesko-slovenskega slovarja bibliotekarske terminologije, ki je izsel leta 2002 v sklopu mednarodnega projekta "Multilingual dictionary of library terminology", je bilo v alfabetarij vkljucenih 4.900 slovenskih izrazov.

- Sedaj vsebuje racunalniska zbirka 10.300 ekscerptov iz 291 slovenskih strokovnih besedil, odraz izpisovanja pa je abecedno urejen geslovnik v tiskani obliki - prva izdaja z okrog 9.500 iztocnicami je izsla leta 1992, spremljalo jo je tudi permutirano kazalo. Druga izdaja alfabetarija leta 1997 je bila znatno dopolnjena in obsega ze 13.497 iztocnic. Tretja dopolnjena izdaja alfabetarija je rezultat vseh treh faz izpisovanja 291 slovenskih strokovnih bibliotekarskih besedil, ki so bila objavljena v letih med 1940 in 1999 na skupaj 6.566 straneh. Obsega 16.578 iztocnic; iz gradiva za alfabetarij je bilo leta 2000 izdelano tudi permutirano kazalo s 34.900 enotami.

- Zbrano in racunalnisko obdelano gradivo izpisovanja in geslovnik sta bila leta 1998 objavljena na opticnem disku CD-R kot delovno gradivo za clane Bibliotekarske terminoloske komisije z ustrezno aplikacijo za iskanje in prikaz. Naslednja elektronska izdaja na spletu je vsebovala vseh 10.300 izpisov.

- Od leta 1993 poteka redakcija terminov na podlagi zbranega gradiva z oblikovanjem razlag in izdelavo celovite podobe slovarskega clanka. Do zakljucne redakcije slovarja decembra 2009 je bilo tako pripravljeno precisceno gradivo 6.522 iztocnic, ki je bilo ves cas priprave slovarja dostopno clanom komisije zaradi usklajevanja tudi v elektronski obliki.

- Prilagojena je bila ustrezna programska oprema na osebnem racunalniku. Slovarsko gradivo je uporabno v strukturirani obliki s preverjeno specificno programsko opremo na osebnem racunalniku, strukturirana zasnova slovarskega clanka pa omogoca racunalniski zapis posamezne redakcije iztocnic in pripravo publikacije v namiznem zaloznistvu.

- Avgusta 1996 je v nakladi 500 izvodov izsel Poskusni snopic Bibliotekarskega terminoloskega slovarja, ki obsega 578 izbranih slovarskih clankov in ustreznike v treh tujih jezikih. Slednje je koncna redakcija opustila zlasti zaradi obseznosti dela in pomanjkanja financnih sredstev. Priprava 20.000 ustreznikov v tujih jezikih bi izid slovarja pomaknila mocno v negotovo prihodnost.

- Od zacetka leta 2008 je celotno delovno gradivo za terminoloski slovar javno dostopno na spletiscu revije Knjiznica.

- Obcasno je komisija resevala terminoloska vprasanja na zahtevo posameznikov, strokovnih skupin ali institucij ter nekatera lizno sopomenko, glede na frekvenco ali je enako rabljena, bolj rabljena ali manjterminoloska vprasanja in odgovore objavila v strokovni reviji Knjiznica.

- Komisija je sodelovala pri oblikovanju izrazov in redakciji nekaterih novejsih prevodov bibliotekarskih standardov in prirocnikov (8 standardov ISBD, nekateri podrocni standardi ISO).

- Komisija je svoje delo tekoce predstavljala na svoji spletni strani, kjer so navedeni tudi podatki o vseh objavah, v vecji meri so besedila na spletu dostopna tudi v elektronski obliki. Vec predstavitev je bilo tudi na razlicnih posvetovanjih v slovenskem in v mednarodnem prostoru.

Vse gradivo je racunalnisko obdelano. Ustrezna programska oprema na osebnem racunalniku zagotavlja zajemanje rezultatov izpisovanja, pripravo geslovnikov, vsebinsko redakcijo slovarskega gradiva in razlicne oblike delovnih izpisov ter namizno zaloznistvo za oblikovanje samega slovarja. Slovarsko gradivo nastaja kot podatkovna zbirka, posamezen slovarski clanek pa predstavlja podrobno strukturiran zapis, kar omogoca razlicne vrste zelo specializiranih obdelav in morebiten kasnejsi prenos v drugacna programska okolja. Izdaja celotnega terminoloskega slovarja je predvidena tudi v racunalniski obliki kot vzporedna spletna izdaja.

Faza dela, ki je potekala vse od leta 1993, je bila glede na sprejeta redakcijska in tematska nacela usmerjena v izdelavo razlag za enojezicni slovar, ki naj bi kar se da izcrpno zajel strokovno izrazje bibliotekarske stroke. S pojmom razlaga opredeljujemo opis vsebine dolocenega pojma in njegovega formalnega znaka, to je strokovnega izraza, ki ga zaznamuje, tako da so upostevani tisti podatki, ki omogocajo, da dobi uporabnik osnovno predstavo o razlaganem; pri pomenskem ubesedovanju, to je pisanju slovarske pomenske razlage, je upostevano nacelo poljudnosti in predstavnosti, posebne pozornosti pa je bila delezna pravilno izbrana nosilna beseda razlage, to je beseda, ki pomensko in vrstno opredeli termin, ga uvrsti v pojmovno skupino, nakaze njegovo pojmovno odvisnost in seveda ni sopomenka.

Veliko pozornosti je namenjene tudi ugotavljanju sinonimnih odnosov med posameznimi strokovnimi poimenovanji. Problem je za vsako terminologijo zelo perec. O tem, kaj je sopomenka, je vec gledanj in definicij; mi jo obravnavamo kot istopomensko besedo, pri cemer upostevamo glede na normo knjiznega jezika njeno stilno nevtralnost in nenevtralnost, glede na pomenske prvine ali gre za popolno, delno ali priblizno sopomenko, glede na frekvenco ali je enako rabljena, bolj rabljena in glede na izvor ali je domaca ali tuja. Za oznacevanje teh odnosov so uporabljeni oznacevalniki, ki poleg nevtralnosti sluzijo tudi za oznacevanje ostalih informacij.

Vse delo je potekalo po pisnih navodilih, ki so bila pripravljena sprva za evidentiranje bibliotekarskega izrazja z izpisovanjem slovenske strokovne bibliotekarske literature, pozneje pa za samo redakcijo slovarskih iztocnic. Oboja so temeljila na sodobnih leksikografskih in uveljavljenih redakcijskih nacelih.

Zahtevno pomensko analizo strokovnih izrazov na podlagi izdelanih pisnih navodil so opravljali predstavniki specializiranih podrocij bibliotekarske stroke, ki tudi tvorijo redaktorsko skupino slovarja. Iztocnica, obdelana v slovarskem clanku zato ni predstavljeno samo informativno, ampak uposteva tudi normativnost glede na knjizno normo in zlasti glede na zahteve, ki jih ima urejena terminologija stroke.

Realizacija zacrtane obdelave in strokovne predstavitve bibliotekarske terminologije je bila predstavljena strokovni javnosti v presojo v poskusnem snopicu leta 1996, vendar odmevnejse kritike ni bilo. Tudi prosto dostopna spletna izdaja delovnih gradiv slovarja ni dozivela tovrstnih odmevov.

Struktura slovarske podatkovne zbirke

Podatkovna zbirka obsega v casu izida tiskane izdaje slovarja 6560 zapisov, od tega 6520 slovarskih clankov in 40 graficnih znakov, podatkovna struktura pa je odraz razlicnih potreb, ki jih mora slovar izpolniti. Strukturiran vnos podatkov omogoca razlicne obdelave in analize podatkov za potrebe redakcijske skupine, obdelavo in pripravo izpisov za tiskano izdajo slovaja in predvsem tudi prenos podatkov v okolja, ki omogocajo enostavno in ucinkovito uporabo elektronskega slovarja na cederomu in na svetovnem spletu. V posameznem zapisu slovarskega clanka je zato predvideno 74 polj, kar se je doslej izkazalo kot dovolj ucinkovita struktura za vse, tudi za najzahtevnejse obdelave in pretvorbe v druge formate. Pregled terminoloske slovarske zbirke ponuja nekatere zanimive ugotovitve:

- eno ali vec pomenskih razlag ima skupaj 5.084 gesel, ker ostajajo brez razlage podrejeni sinonimi (nekompatibilni), kratice (IFLA) in gesla z vrednostnim kvalifikatorjem neustr. (avtorski katalog);

- med temi je mnogo vecpomenskih izrazov, ki so prav tako predstavljeni s polno pomensko razlago; eno samo razlago ima 4446 gesel, 536 gesel je dvopomenskih, 80 gesel ima tri razlozene pomene, stiri pomene ima 12 gesel, dve gesli imata pet pomenov (rokopis, zbirka) in eno geslo sest pomenov (knjiga);

- 1.532 gesel je usmerjenih z gl. k nevtralnemu sinonimu s polno pomensko razlago (normativna zbirka);

- 5.907 gesel ima osnovne slovnicne informacije (drugi sklon, akcent, spol, stevilo, glagolski vid, besednovrstno oznako);

- gesla z vrednostnim kvalifikatorjem neustr. (separatni odtis) in nekateri nesklonljivi, predvsem latinski izrazi (sine loco) nimajo slovnicnega oznacevalnika;

- 5.767 gesel ima oznacevalnik za spol, od tega m 2.486, z 2.483 in s 798;

- 66 gesel ima oznacevalnik neskl. (glej tudi);

- 123 gesel se uporablja v mnozini (knjige v tisku), 22 pa navadno v mnozini (avtorska tantiema);

- glagolov je 71, pri teh je oznacen tudi glagolski vid (24 dov., 16 nedov. in 31 dov. in nedov.);

- 184 je kratic in 164 okrajsav (AIK, dvoj. pag.);

- besednovrstno oznako ima 71 gesel, praviloma so to pridevniki 68, po eden pa je predlog, prislov in veznik;

- izgovor, dodan v oglatem oklepaju, je prisoten predvsem pri kraticah in izrazih v tujem jeziku (UDK, index), zabelezen je v 511 primerih;

- vrednostni kvalifikator ima 1.155 gesel (neustr., zarg., zastar.);

- 1.070 gesel je opremljenih s strokovnim kvalifikatorjem za oznacevanje strokovnega podrocja (v katalogizaciji, v tiskarstvu);

- 1.837 je povezav med sopomenkami (sin.);

- med protipomenkami je 208 povezav (ant.);

- 1.935 povezav kaze s primerjavo na pomensko sorodne termine (prim.);

- slovar obravnava tudi pogosteje uporabljana neustrezna poimenovanja (425), zargonske izraze (67) in nekatere zastarele izraze (101);

- prevladujejo iztocnice, sestavljene iz dveh besed (3548), sledijo enostavne iztocnice, ki sestojijo iz ene same besede (1854), trobesednih zvez je 854, stiribesednih 181 itn. sest iztocnic sestavlja po osem besed, vendar to niso temini v tradicionalnem pomenu, pac pa poimenovanja mednarodnih standardov.

Racunalniska obdelava slovarskih podatkov

Zaradi zagotavljanja vecje operativnosti pri samem delu in ucinkovitejse uporabe delovnih gradiv se je delovna skupina odlocila v celoti avtomatizirati zajemanje in obdelavo vseh podatkov, pripravo izpisov in samo uporabo slovarja. V ta namen je bila pripravljena in natancno opredeljena razclenjena struktura zapisov, ki omogoca fleksibilnost obdelav in morebitno kasnejso konverzijo podatkov.

Vse obdelave potekajo s programskim sistemom EVA avtorja Primoza Jakopina v okolju Windows xp/7, ki je namenjen obdelavi besedil, podatkovnih zbirk in slikovnih podatkov, posebni moduli pa so namenjeni tudi lingvisticnim obdelavam. Iz skromnega urejevalnika besedil, ki je nastal leta 1985, se je program razvil v mocno orodje, ki je ze sluzilo obdelavi vecjega stevila besedilnih korpusov in slovarjev v slovenskem akademskem okolju.

Svojo pot v racunalniskem okolju je slovar nastopil ze takoj od svojih zacetkov, prve zasnove se na Sinclairjevem Spectrumu 48K, nato se je preselil na Atari ST, od leta 1991 je bil uporaben v okolju DOS, nato na celotni paleti operacijskih sistemov Windows 3.11/95/98/2000/NT/xp/7. Program je bil ze od samega zacetka zasnovan kot fleksibilno orodje, ki ga lahko uporabnik sam prilagaja razlicnim potrebam in okoljem. Pri delu je povsem avtonomen in ima lasten nabor znakov na tipkovnici ter na zaslonu in tiskalniku, bogat nabor funkcij za obdelavo podatkovnih zbirk, graficni urejevalnik, sistem za opticno razpoznavanje znakov in namizno zaloznistvo, ki omogoca lastno izdelavo kvalitetnih tiskarskih filmov.

Njegova spletna razlicica NEVA je omogocila tudi neposreden prenos in namestitev slovarskega gradiva v internetno okolje na spletni streznik z ucinkovitim iskanjem, kar je delovna skupina pri svojem delu ves cas s pridom uporabljala. Od leta 2008 je na tak nacin slovarsko gradivo javno dostopno na spletiscu revije Knjiznica vsem uporabnikom spleta brez omejitev. Uporabniski vmesnik je enostaven in pregleden, na razpolago je zaslonska pomoc, nekaj osnovnih podatkov o slovarju in njegovi strukturi, neposredno pa je dosegljiv tudi zahtevnejsi ukazni nacin, ki omogoca tudi zelo zahtevna in zapletena iskanja.

Ob izidu slovarja

Kot je bilo omenjeno v uvodu, v slovenscini doslej se nismo premogli bibliotekarskega terminoloskega slovarja, niti ni bilo popisano strokovno izrazje, ki se uporablja v stroki. Ob silovitem prodoru sodobne tehnologije prihajajo v slovenski strokovni jezik bibliotekarjev novi izrazi, novi nosilci zapisov so v knjiznici knjiznicno gradivo, ki ga mora bibliotekar prepoznati in opisati (zapisljivi opticni disk), istocasno nekateri starejsi izrazi izginjajo (zbirni listek). Tri za slovenski jezik pomembne cilje, to je popis izrazja v bibliotekarski stroki, njegovo kodifikacijo in nato objavo v obliki tiskanega in elektronskega slovarja, je bilo mogoce doseci le s projektno zasnovano akcijo, ki jo je izvedla multidisciplinarna skupina strokovnjakov s podrocja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike in leksikografije z obcasno pomocjo strokovnjakov za nekatera druga strokovna podrocja. Inventarizacija izrazja je bila z metodo izpisovanja strokovnih besedil na tak nacin opravljena kot izhodiscna faza projekta in je trajala vec let, zahteven segment selekcije in vrednotenja terminov, pomenska analiza z vzpostavitvijo pomenskih zvez med izbranimi termini in oblikovanje razlag je predstavljalo osrednje delo terminoloske skupine. Prav ta zakljucni segment leksikografskega dela in objava slovarskega gradiva v tiskani in vzporedni elektronski obliki je zaradi zahtevnosti, predvsem pa dolgotrajnosti postopkov, dolgo pricakovana realizacija zadanih nalog.

Ivan Kanic

Bibliotekarska terminoloska komisija

V Ljubljani, decembra 2009

Pojasnila k zgradbi slovarja

Bibliotekarski terminoloski slovar je razlagalni, normativni in informativni slovar, ki to izrazje pomensko in jezikovno opisuje in vrednoti.

Vsak bibliotekarski strokovni izraz je iztocnica samostojnega slovarskega clanka, ne glede na to ali so poimenovanja enobesedna ali vecbesedna. Ti so razvrsceni po abecedi, pri tem je upostevan sistem razvrscanja iztocnic beseda za besedo kot v Slovenski bibliografiji, in sicer tako, da je vsaka beseda vecbesednega termina v abecedni razvrstitvi obravnavana kot samostojna enota, in ne po absolutni abecedi, uveljavljeni v terminoloskih slovarjih. To velja tudi pri iztocnicah, kjer sta dve besedi povezani z vezajem (avtorsko-naslovni katalog). Za kratice in okrajsave velja, da je enaka iztocnica brez pike uvrscena pred iztocnico s piko (p in p.). Mala crka ima prednost pred veliko crko (npr. p in P).

Iztocnice so najpogosteje samostalniki ali besedne zveze s samostalniskim jedrom, ki so navedeni v ednini in izjemoma v mnozini, pridevniki, glagoli in uveljavljene kratice. Pri zapisu iztocnic je upostevana raba v stroki in dolocila Slovenskega pravopisa 2001.

Samostalniske iztocnice in kratice so navedene v prvem sklonu ednine, pridevniki v dolocni obliki, glagol v nedolocniku.

Iztocnica ima praviloma podatek o naglasu, ki je dolocen po rabi v stroki in jezikovnih smernicah, vendar nima navedenih naglasnih dvojnic.

Vsaka iztocnica je opisana z naslednjimi podatki:

Pri enobesedni iztocnici je navedena drugosklonska oblika (knjiznica - e), medtem ko ima vecbesedna iztocnica drugosklonsko obliko navedeno za vsako besedo zveze (bibliografska podatkovna zbirka -e -e -e); pri vecbesedni iztocnici s sklonsko neujemalnimi cleni je nespremenjena sklonska oblika oznacena z dvema crticama (enota knjiznicnega gradiva -e - -). Izraz, ki se ne sklanja, ima oznacevalnik neskl. (kompletno, ni izslo). Pri vseh iztocnicah je naveden spol (m z s), ki se pri vecbesednih iztocnicah ravna po samostalniskem jedru (katalozni zapis o publikaciji -ega -a - - m).

Ce je iztocnica kratica, je v okroglem oklepaju ubesedena oblika v anglescini (COBISS, GSARE) in za oznacevalnikom gl. ustrezen slovenski strokovni izraz, ki je v slovarju obdelan v slovarskem clanku na abecedno ustreznem mestu (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi, Smernice za predmetne normativne napotilne vpise) ali je v okroglem oklepaju navedena tudi ubesedena oblika v anglescini, ki ji sledi razlaga (STM, UNICODE). Kratico slovenskega strokovnega izraza usmeri oznacevalnik gl. k iztocnici, ki je na abecedno ustreznem mestu in je razlozena (SBL, DK).

Iztocnica ima oznaceno mesto in kakovost naglasa: dolzine so oznacene z ostrivcem, kracine s krativcem, sirine pa s stresico (katalog, internet, dokument, servis), drugosklonski obliki pa sledi oznacevalnik za spol, mnozino in v oglatem oklepaju izgovor skupaj z naglasom, ce se zapis razlikuje od izgovora (Bradfordov zakon -ega -ona [brêdfordov], Deweyea decimalna klasifikacija -e -e -e [djúijeva]), sicer je iztocnica samostojno onaglasena (errata, efemeride). Izgovor je naveden tudi pri vseh domacih in tujih kraticah (SBL, SIC, FRBR) in izjemoma pri okrajsavah (e-mail).

Pri pridevniku kot iztocnici je navedena njegova trispolnost in besednovrstna oznaka prid. (brosirani -a -o); pri glagolu prvoosebna koncnica in glagolski vid (katalogizirati -am nedov., alfabetirati -am, dov. in nedov.). Tujejezicne iztocnice so praviloma obravnavane kot slovenske, le pri nekaterih ni navedena drugosklonska oblika, oznacevalnik za spol in stevilo.

Slovar prikazuje poimenovalni sistem stroke, zlasti poimenovanja pisne zvrsti stroke, in deloma uposteva strokovno neustrezna in zastarela poimenovanja, ki jih oznacuje s kvalifikatorjema neustr. in zastar.

Strokovno in jezikovno ustrezna poimenovanja, ki so iztocnice, so pomensko opisana s t.im. polno pomensko razlago, ki jo lahko dopolni vrednotenjski oznacevalnik ali kvalifikatorsko pojasnilo, na koncu pa so, ce obstajajo, za podpicjem navedene za oznacevalnikom sin. vse sopomenke (bibliotekarstvo); ce obstaja, sledi oznacevalnik ant. za protipomeko (nekonvencionalna publikacija) in temu oznacevalnik prim. za pomensko sorodna poimenovanja (centralni katalog, imprimatur).

Sopomenki, ki jima stroka daje enako veljavo, imata polno pomensko razlago in navedene obstojece sopomenke, protipomenke in opozorilo o vsebinski povezanosti z drugimi termini (geslo (1), katalog (2)).

Strokovno in jezikovno neustrezna poimenovanja so usmerjena s kvalifikatorjem neustr. in oznacevalnikom gl. k ustreznejsemu, pogostejsemu in pomensko opisanemu poimenovanju (dokumentacijska obdelava, faktografska banka podatkov) in niso navedena kot sopomenke pri iztocnici s polno pomensko razlago. Iztocnice, oznacene s kvalifikatorjem zastar., so prav tako z oznacevalnikom gl. napotene k ustreznemu, pomensko opisanemu poimenovanju, in so tu navedene kot sopomenke (akcesijska knjiga); kvalifikator oznacuje tudi strokovno opuscena poimenovanja, ki so razlozena, vendar nimajo strokovno veljavnega ustreznika (gramatikalna stvarna znacnica, mehanicna stvarna znacnica).

Iztocnica ima lahko vec pomenov; ti so oznaceni z arabskimi stevilkami (katalog, zbirka). Vsak od pomenov vecpomenske iztocnice je predstavljen kot pomen enopomenske iztocnice.

Nepolna pomenska razlaga zajema samo najvaznejse sestavine pomena; navadno ima obliko oziralnega stavka (bralec (2), katalogizat).

Posredna razlaga doloca pomen posredno, ker je ta razviden iz izhodiscnega pomena (menijski, iluminator).

Arabska stevilka v okroglem oklepaju pri strokovnem izrazu, uporabljenem v razlagi, pove, v katerem pomenu je treba razumeti uporabljeni izraz (bralnik). Enako funkcijo ima pri navedbi sopomenk (elektronski zapis).

Za opredeljevanje bibliotekarskih strokovnih izrazov, njihovih pomenov in sopomenk so v slovarju uporabljeni oznacevalniki ali kvalifikatorji; to so navadno krajsave, ki so uporabljene za oznacevanje slovnicnih infor-macij (m z s , mn. ali nav. v mn.), tujega ustreznika (ang., lat., nem.), za vrednotenje strokovnih izrazov (neustr., zastar.).

V slovarju so uporabljena tudi kvalifikatorska pojasnila; to so krajsa ali daljsa pojasnila, ki oznacujejo strokovno podrocje (migracija, namizno zaloznistvo), v okviru katerega je razumeti razlago, ali pojasnila, ki razlago kako drugace zamejijo (napotilni vpisi, naravni jezik).

Oznacevalniki so uporabljeni za:

* oznacevanje slovnicnih informacij:

m - samostalnik ali samostalniska besedna zveza moskega spola

z - samostalnik ali samostalniska besedna zveza zenskega spola

s - samostalnik ali samostalniska besedna zveza srednj ega spola

mn. - mnozina

nav. v mn. - navadno v mnozini

dv. - dvojina

prid. - pridevnik

neskl. - strokovni izraz, ki se ne da sklanjati

dov. - dovrsno

nedov. - nedovrsno

dov. in nedov. - dovrsno in nedovrsno

* oznacevanje tujega ustreznika:

ang. - anglesko

nem. - nemsko

lat. - latinsko

fra. - francosko

gr. - grsko

srb. - srbsko

* vrednotenje strokovnih izrazov:

in - uvaj a enakovredno pisno in izgovorno razlicico

krat. - kratica, tj. ustaljena krajsava strokovnega izraza iz zacetnih crk slovenskega ali angleskega izraza

neustr. - neustrezen strokovni izraz, ki ga stroka zavraca

okrajs. - okrajsava, tj. ustaljena krajsava besede, besedne zveze

ant.: - protipomenka ali antonim, tj. strokovni izraz z nasprotnim pomenom

poljudno - izraz, ki je v sirsi rabi, pa ni v skladu s terminologijo

prim.: - primerjaj pomensko ozji ali pomensko sirsi strokovni izrazi

sin.: - sopomenka ali sinonim, tj. strokovni izraz z enakim pomenom

tudi - uvaja manj rabljeno pisno inacico

zastar. - zastarel strokovni izraz, ki je v rabi v starejsi literaturi

gl. - oznacevalnik, ki je napotilo k strokovnemu izrazu, pri katerem je celotna informacija ali k pisno ustreznejsemu strokovnemu izrazu

nekdaj - strokovni izraz, rabljen v ne natancno dolocenem casu

zarg. - izraz, ki je uporabljan v govoru stroke

( ) - okrogli oklepaj za navajanje pojasnil, stevilcnih oznak pomenov

[ ] - oglati oklepaj za navajanje izgovora

* kvalifikatorska pojasnila:

kot pojasnilo

pri inventarizaciji

pri normativni kontroli

pri obdelavi

pri opremljanju knjiznicnega gradiva

pri poizvedovanju

pri vsebinski obdelavi

v bibliografiji

v bibliometriji

v COBIB-u

v COMARC-formatu

v dokumentalistiki

v FZBZ-ju

v informatiki

v inventarizaciji

v katalogizaciji

v klasicnem katalogu

v klasifikaciji

v knjigotrstvu

v knjigovestvu

v MARC-formatih

v papirnistvu

v podatkovni zbirki

v podatkovni zbirki, racunalniskem katalogu

v pravu

v racunalniskem katalogu

v racunalnistvu

v restavratorstvu

v sistemu COBISS

v tezavru

v tiskarstvu

v UDK

v UNIMARC-formatu

v vzajemnem katalogu

v zaloznistvu

SLOVAR

Si quem dura manet sententia iudicis olim,

Damnatum aerumnis suppliciisque caput:

Hunc neque fabrili lassent ergastula massa

Nec regidas vexent fossa metalla manus,

Lexica contexat: nam cetera quid moror? omnes

Poenarum facies hic labor unus habet.

ce hoce sodisce koga kaznovati,

naj ga ne obsodi na jeco,

marvec naj mu ukaze sestavljati slovar,

kajti v tej kazni so zdruzene vse druge.

Joseph Justus Scaliger (1540-1609)

znanstvenik in filozof

A

a. p. neskl. [ape] okrajs., gl. avtorska pola

AACR AACR-a [aaceer] m, krat. (ang. Anglo-American Cataloguing Rules) gl. Angloameriska katalogizacijska pravila

AAD neskl. [aade] m, krat. (ang. Analogue Analogue Digital) oznaka na laserski plosci, da je pri snemanju, mesanju in/ali urejanju zvocnega zapisa uporabljena analogna naprava, pri izdelavi laserske plosce pa digitalna naprava; prim. ADD, DDD

abeceda -e i ustaljeno zaporedje crk v kaki pisavi, zlasti v latinici; sin. alfabet (2); prim, alfabet (1), azbuka

abecediranje -a s razvrscanje, urejanje po abecedi; sin. abecedno razvrscanje, alfabetiranje

abecedirati -am dov. in nedov. razvrscati, urejati po abecedi; sin. alfabetirati

abecedna imenska katalogizacija -e -e -e z, gl. opisna katalogizacija

abecedna imenska ureditev -e -e -tve z, gl. imenska ureditev

abecedna ureditev -e -tve i ureditev, pri kateri so knjiznicno gradivo, bibliografski vpisi, katalozni vpisi razvrsceni po abecedi znacnic, gesel, drugih elementov bibliografskega opisa, npr. imenska, geselska, naslovna, krizna ureditev, ureditev crka za crko, ureditev beseda za besedo

abecedna znacnica neustr., gl. znacnica

abecedni geselski katalog -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog

abecedni imenski katalog -ega -ega -a m (krat. AIK) katalog (1), urejen po abecedi imen avtorjev ali stvarnih naslovov; sin. nominalni katalog

abecedni katalog -ega -a m po abecedi urejen popis knjiznicnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog, abecedni stvarni katalog, naslovni katalog, krizni katalog; sin. alfabetski katalog

abecedni predmetni katalog -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog

abecedni register -ega -tra m kazalo (2), urejeno po abecedi; sin. abecedno kazalo; prim, predmetno kazalo

abecedni stvarni katalog -ega -ega -a m (krat. ASK) stvarni katalog, urejen po abecedi predmetnih oznak; sin. abecedni geselski katalog, besedni katalog, geselski katalog, abecedni predmetni katalog, predmetni katalog, geselski stvarni katalog; prim, sistematski katalog, stvarni katalog

abecedni tezaver -ega -vra m tezaver, pri katerem so deskriptorji urejeni po abecedi; prim, sistematski tezaver, graficni tezaver

abecednik -a m ucbenik za zacetni pouk branja in pisanja; sin. prva citanka, prvo berilo

abecedno avtorsko kazalo -ega -ega -a s, gl. avtorsko kazalo (1)

abecedno geselsko kazalo -ega -ega -a s, gl. predmetno kazalo

abecedno kazalo -ega -a s kazalo (2), urejeno po abecedi; sin. abecedni register; prim, predmetno kazalo

abecedno kazalo avtorjev -ega -a - s, gi. avtorsko kazalo (1)

abecedno kazalo krajev -ega -a ~ s, gi. kazalo krajev

becedno kazalo strok -ega -a ~ s, gi. kazalo po strokah

abecedno predmetno kazalo -ega -ega -a s, gi. predmetno kazalo

becedno razvfscanje -ega -a s, gi. abecediranje

abecedno stvarno kazalo -ega -ega -a s, gi. predmetno kazalo

abecednoimenski katalog neustr., gi. abecedni imenski katalog

abonma -ja m, gl. stalno narocilo

abreviatura -e i ustaljena okrajsava, zlasti v starejsih besedilih, npr. Pont. Max. (Pontifex Maximus); prim, kratica, sigla (2)

absolutna lokacija neustr., gl. stalna postavitev

absorpcija informacije -e ~ z element kompleksa ETAKSA kot ciljna faza organiziranega pretoka informacij, v kateri uporabnik sprejme informacijo

abstrahiranje -a s, pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta (1) z izvleckom; prim, anotiranje, povzemanje

abstrakt -a m zgoscena predstavitev vsebine dokumenta (1) brez pojasnjevanj ali kriticnih osvetlitev; sin. izvlecek; prim, anotacija (1), povzetek (2), sinopsis (1)

abstraktna revija neustr., gl. bilten izvleckov

abstraktni casopis neustr., gl. bilten izvleckov

ad usum delphini neskl. [ad uzum delfini] lat. 1. (za kraljevica) za razlicne namene prirejene izdaje besedila 2. zgod. po latinskih piscih prirejene izdaje za kraljevica, sina Ludvika XIV.

adaptirano delo -ega -a s predelano in/ali prirejeno delo

ADD neskl. [adede] m, krat. (ang. Analogue Digital Digital) oznaka na laserski plosci, da je pri snemanju zvocnega zapisa uporabljena analogna naprava, pri mesanju in/ali urejanju zvocnega zapisa ter izdelavi laserske plosce pa digitalna naprava; prim. AAD, DDD

dligat -a m samostojno izdana publikacija, ki je uvezana z drugimi samostojno izdanimi publikacijami v eno knjigovesko enoto; sin. privezek

adresant -a m avtor pisma, poslanice; sin. odposiljatelj; prim, naslovljenec

adresar -ja m publikacija, ki vsebuje seznam naslovov oseb, institucij, navadno urejen po abecedi; prim, imenik (2)

adresat -a m, gl. naslovljenec

adversaria neskl., lat., zgod. knjige pri Rimljanih, v katerih so listi popisani samo po eni strani, da je bila druga prazna za zapiske

aeronavticna karta -e -e z karta, ki se uporablja za letalske polete

aferenca informacij -e ~ z posredovanje informacij v okviru lastnega informacijskega sistema in informacijskih virov, npr. v knjiznicnem informacijskem sistemu univerze; prim, eferenca informacij

af na -e z (znak @ ) zarg., v racunalnistvu znak, ki se uporablja npr. v naslovih elektronske poste in ima dogovorjen pomen ali funkcijo; sin. pri

agnomen -mna m 1. vzdevek nekaterih starorimskih avtorjev, npr. Publius, Cicero 2. ime, dodano rodbinskemu imenu, za razlikovanje med posameznimi vejami rodbine, npr. v irskih vecdelnih priimkih; prim. vzdevek, stalni pridevek

agregacija -e i nabor podatkovnih zbirk, elektronskih casopisov in drugih elektronskih virov, navadno razlicnih zaloznikov, ki so zbrani in dostopni uporabniku na enem portalu

agregator -ja m ponudnik informacijskih virov, ki zbere podatkovne zbirke, elektronske casopise in druge elektronske vire, navadno razlicnih zaloznikov, na enem portalu

AHCI AHCI-ja [ahacei] m, krat. (ang. Arts & Humanities Citation Index) citatno kazalo za podrocje umetnosti in humanistike, ki ga pripravlja in izdaja Institut za znanstvene informacije; prim. SCI, SSCI

Al Al-ja [ai] m, krat. (ang. Artificial Intelligence) gl. umetna inteligenca

AIK AlK-ja [aika] m, krat., gl. abecedni imenski katalog

akademijska knjiznica -e -e z knjiznica, ki deluje za potrebe in v sestavi znanstvene akademije

Akademska in raziskovalna mreza Slovenije -e - -e -e - z (krat. ARNES) javni zavod, ki skrbi za nacrtovanje, organiziranje in upravljanje racunalniskih povezav med raziskovalnimi, razvojnimi, izobrazevalnimi in kulturnimi organizacijami v Sloveniji, za povezovanje z izobrazevalnimi in raziskovalnimi omrezji v drugih drzavah

akademska knjiznica -e -e z, gl. visokosolska knjiznica

akcesija -e z 1. postopek vpisovanja na novo pridobljenega gradiva v knjiznicne evidence in dajanje identifikacijskih oznak gradivu; prim. inventarizacija 2. oddelek v knjiznici, ki vodi evidence o knjiznicnem gradivu 3. neustr., gl. nabava

akcesijska knjiga -e -e z, zastar., gl. inventarna knjiga

akcesijska stevilka -e -e z, zastar., gl. inventarna stevilka

akcesijski katalog -ega -a m, zastar. pomozni katalog, ki se uporablja v akcesiji (1); prim, inventarni katalog, seznam prirastka

akcesijski protokol -ega -a m, v 19. stoletju popis prirastka knjiznicnega gradiva po zaporedju prihoda v knjiznico; prim, inventar (2), inventarna knjiga, inventarni katalog, seznam prirastka

akronim -a m ustaljena okrajsava vecbesednih imen, navadno iz zacetnih crk ali zlogov, npr. CeZaR; prim, kratica

aksialni informacijski proces -ega -ega -a m proces posredovanja informacij, ki je vezan na individualno delo z dolocenim uporabnikom, npr. referencna dejavnost; prim, retikularni informacijski proces

akt -a m uradna listina, navadno dokument (3)

aktivna clanica kooperativnega sistema -e -e - z knjiznica, ki prispeva nove zapise (2) v kooperativni katalog, npr. COBISS; sin. aktivna knjiznica v kooperativnem sistemu; prim, pasivna clanica kooperativnega sistema

aktivna clanica sistema vzajemne katalogizacije -e -e z, gl. polnopravna clanica sistema vzajemne katalogizacije

aktivna knjiznica v kooperativnem sistemu -e -e z knjiznica, ki prispeva nove zapise (2) v kooperativni katalog, npr. COBISS; sin. aktivna clanica kooperativnega sistema; prim, pasivna knjiznica v kooperativnem sistemu

aktivna knjiznicna zaioga -e -e -e z, gl. aktivna knjiznicna zbirka in aktivni knjiznicni fond

aktivna knjiznicna zbirka -e -e -e z del knjiznicne zbirke, ki je v uporabi; sin. aktivni knjiznicni fond, aktivna knjiznicna zaioga, aktivni fond, aktivna zbirka, aktivna zaioga, ziva knjiznicna zbirka; prim, pasivna knjiznicna zbirka

aktivna slika -e -e z, v hipermedijskem dokumentu graficni element s hipermedijsko povezavo na drug dokument; prim, aktivno besedilo

aktivna zaioga -e -e z, gl. aktivna knjiznicna zbirka in aktivni knjiznicni fond in ziva knjiznicna zbirka in zivi knjiznicni fond

aktivna zbirka -e -e z, gl. aktivna knjiznicna zbirka in aktivni knjiznicni fond in ziva knjiznicna zbirka in zivi knjiznicni fond

aktivni fond -ega -a m, gl. aktivni knjiznicni fond in aktivna knjiznicna zbirka in ziva knjiznicna zbirka in zivi knjiznicni fond

aktivni knjiznicni fond -ega -ega -a m del knjiznicnega fonda, ki je v uporabi; sin. aktivna knjiznicna zbirka, aktivna knjiznicna zaioga, aktivni fond, aktivna zbirka, aktivna zaioga, zivi knjiznicni fond; prim, pasivni knjiznicni fond

aktivni sistem za varovanje knjiznicnega gradiva -ega -a m sistem za elektronsko varovanje knjiznicnega gradiva pred odtujevanjem, pri katerem se varovalni element, vgrajen v knjiznicno gradivo, pri izposoji navadno razmagneti, deaktivira in uporabnik lahko dobi izposojeno gradivo se v varovanem obmocju, ob vracanju gradiva pa se element zopet namagneti, aktivira; prim, pasivni sistem za varovanje knjiznicnega gradiva

aktivni tekst -ega -a m, gl. aktivno besedilo

aktivno besedilo -ega -a s, v hipermedijskem dokumentu del besedila s hipertekstno povezavo na drug dokument; sin. aktivni tekst; prim, aktivna slika

aktivno informiranje -ega -a s informiranje uporabnika glede na njegove znane ali predvidevane interese, vendar ne na njegovo neposredno zahtevo; ant. pasivno informiranje

akumulacija informacije -e ~ z element kompleksa ETAKSA kot vmesna faza v organiziranem pretoku informacij, v kateri se te zbirajo

akvatinta -e z 1. v tiskarstvu ploski tisk, pri katerem jedkanje kovinske plosce omogoca odtenke od svetlega do temnega 2. odtis v taki tehniki

akviziter -ja m, v knjigotrstvu oseba, ki zbira narocnike, predplacnike za knjige, publikacije in jih lahko tudi prodaja

akviziterski izvod -ega -oda m izvod publikacije, ki ga akviziter v reklamne namene da za dolocen cas na ogled potencialnemu narocniku; sin. akviziterski primerek; prim, ogledni izvod (2), reklamni izvod, promocijski izvod

akviziterski primerek -ega -rka m izvod publikacije, ki ga akviziter v reklamne namene da za dolocen cas na ogled potencialnemu narocniku; sin. akviziterski izvod; prim, ogledni primerek (2), reklamni izvod, promocijski izvod

ALA ALE [ala] z, krat. (ang. American Library Association) gl. Amerisko knjiznicarsko zdruzenje

album -a m 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk, casopisnih izrezkov 2. knjiga z zepki za gramofonske, laserske plosce, navadno z dekorativnim ovitkom, na katerem je krajse besedilo

alefbet -a m hebrejski crkopis, sestavljen iz 22 crk in 5 koncnih crk

Aleksandrijska knjiznica -e -e i najvecja knjiznica v starem veku, zasnovana v 3. st. pr.n.st, ki je v celoti pogorela okrog leta 390 n. St.; sin. Aleksandrinska knjiznica, Ptolemajska knjiznica

Aleksandrinska knjiznica -e -e z, gl. Aleksandrijska knjiznica

alfa papir - -ja m, zastar., gl. esparto papir

alfabet -a m 1. ustaljeno zaporedje crk v kaki pisavi, zlasti v grscini; prim. abeceda, azbuka 2. zastar., gl. abeceda

alfabetarij -a m po abecedi urejen seznam gesel (1, 2); prim, geslovnik

alfabeticni znak -ega -a m, zastar., gl. crkovni znak

alfabetiranje -a s, gl. abecediranje

alfabetirati -am dov. in nedov., gl. abecedirati

alfabetografska pisava -e -e z, zastar., gl. crkovna pisava

alfabetski katalog -ega -a m, zastar., gl. abecedni katalog

alfabetski znak -ega -a m, zastar., gl. crkovni znak

alfanumericna klasifikacija -e -e z klasifikacijski sistem s klasifikacijskimi oznakami, sestavljenimi iz crk in stevk; prim, numericna klasifikacija

alfanumericna oznaka -e -e z oznaka, ki sestoji iz crk in stevk; sin. crkovno-stevilcna oznaka; prim, stevilcna oznaka, crkovna oznaka

alfanumericni podatek -ega -tka m podatek, ki je zapisan z znaki latinicne abecede in/ali desetiskimi stevkami; prim, crkovni podatek, besedilni podatek, numericni podatek

alfanumericni znaki -ih -ov m, mn. znaki (1), ki predstavljajo crke in/ali stevke; prim, crkovni znak, numericni znak

algoritem -tma m, v racunalnistvu zaporedje pravil, postopkov, ukazov, ki zagotavljajo resitev nekega problema v koncnem stevilu korako

ALI neustr., gl. logicni ALI

alinea -e i nova vrsta, odstavek

almanah -a m 1. zbornik z leposlovnimi, strokovnimi prispevki, ki navadno izide enkrat na leto; prim, letopis (2) 2. astronomski koledar s poucnimi in zabavnimi prispevki

alonga -e z, gl. podaljsani list

alternativna oblika imena -e -e ~ z vsaka od razlicnih oblik istega mena, ki jih avtor uporablja

alternativna znacnica -e -e z, gl. vzporedna znacnica (2)

alternativni medij -ega -a m vsaka od dveh ali vec vrst medijev (1), na katerih je objavljena dolocena publikacija; prim, nadomestni medij

alternativni naslov -ega -ova m, v kataiogizaciji drugi del stvarnega naslova, sestavljenega iz dveh delov, od katerih vsak zase velja kot naslov, povezuje pa ju veznik al

amanuensis -a [amanuenzis] m 1. nekdaj pomozni usluzbenec v knjiznici; prim. skriptor (1) 2. zgod., v starem Rimu suzenj, ki so ga uporabljali za pisanje, branje; prim, pisar, prepisovalec, skriptor (2)

amate -a m, zgod. celulozna pisna podlaga, podobna klobucevini, ki so jo uporabljali Indijanci v Srednji Ameriki

amatel -a m papirju podobna pisna podlaga iz drevesne skorje, ki so jo uporabljali Indijanci v predkolumbovski Ameriki

amaterska knjiznicarka -e -e i zenska, ki nepoklicno dela v knjiznici; sin. knjiznicarka amaterka; ant. poklicna knjiznicarka; prim, volonterska knjiznicarka

amaterski knjiznicar -ega -ja m oseba, ki nepoklicno dela v knjiznici; sin. knjiznicar amater; ant. poklicni knjiznicar; prim, volonterski knjiznicar

amerikanski format -ega -a m, zastar., gl. standardni format kataloznega listka

Amerisko knjiznicarsko zdruzenje -ega -ega -a s (krat. ALA) knjiznicarsko zdruzenje v ZDA

anaglifni tisk -ega -a m, v tiskarstvu dvobarvni tisk, zlasti zemljevidov, ki omogoca z uporabo dvobarvnih ocal tridimenzionalno gledanje

analekta -ekt s, mn. zbirka citatov in izpiskov iz literarnih del enega ali vec avtorjev, npr. citanka

anali -ov m, mn. zapisi pomembnejsih dogodkov po letih; prim, letopis (1), kronika

analiticarka -e z, v dokumentalistiki zenska, ki vsebinsko, analiticno obdeluje publikacije, dokumente; prim, geslilka, klasifikatorka

analiticna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki v bibliografski opombi podaja zgosceno vsebino opisanega dokumenta, publikacije; sin. anotirana bibliografija (2); prim, kriticna bibliografija

analiticna bibliografska obdelava -e -e -e z 1. bibliografska obdelava, ki v bibliografski opombi, anotaciji prinasa informacijo o vsebini bibliografske enote 2. v bibliografiji bibliografska obdelava sestavnih delov samostojne publikacije; sin. analiticna obdelava (2)

analiticna informacija -e -e z 1. nekdaj informacija s podrobnejso predstavitvijo vsebine z gesli, izvleckom 2. gl. analiticni opis

analiticna kartica -e -e i kartica z izvleckom vsebine opisanega dokumenta; sin. referatna kartica

analiticna klasifikacija -e -e i klasifikacijski sistem, zasnovan na nespremenljivih odnosih med pojmi, razredi, ki prehaja od splosnega k posebnemu s pomocjo hierarhicnih odnosov; ant. sinteticna klasifikacija

analiticna obdelava -e -e z 1. v dokumentaiistiki jedrnata predstavitev vsebine dokumenta, publikacije z dolocanjem vsebinskih oznak in izdelavo izvlecka za katalog (1), bibliografijo (2); sin. analiza dokumentov; prim. analiticno-sinteticna obdelava, vsebinska obdelava 2. v bibliografiji bibliografska obdelava sestavnih delov samostojne publikacije; sin. analiticna bibliografska obdelava (2)

analiticna opomba -e -e z, v katalogizaciji opomba (2) v analiticnem vpisu, ki povezuje sestavni del enote z maticno publikacijo, npr. opis clanka z naslovom serijske publikacije

analiticna pisava -e -e i pisava, ki je vmesna razvojna stopnja med slikovno in crkovno pisavo, npr. kitajska pisava

analiticni bilten -ega -a m, gl. bilten izvleckov

analiticni dodatni vpis -ega -ega -a m, v kiasicnem kataiogu dodatni vpis za vsako izmed samostojnih del v publikaciji, ki pri glavnem vpisu niso iskalni element

analiticni indeks -ega -a m, gl. analiticno kazalo

analiticni izvlecek neustr., gl. informativni izvlecek

analiticni katalog -ega -a m katalog (2), ki vsebuje tudi opombe o vsebini, izvoru, umetniski vrednosti opisanih predmetov

analiticni odnos -ega -osa m, v katalogizaciji povezava med maticno publikacijo in njenim sestavnim delom

analiticni opis -ega -a m, v dokumentaiistiki predstavitev dokumenta, publikacije z vsebinskimi oznakami, izvleckom, anotacijo; sin. analiticna informacija (2)

analiticni podatek neustr., gl. analiticna informacija (1)

analiticni predmetni vpis neustr., gl. analiticni opis

analiticni pregled -ega -eda m ovrednotena predstavitev kakega podrocja s povzemanjem vsebine publikacij, dokumentov, nastalih v dolocenem obdobju; prim, pregled dosezkov

analiticni vpis -ega -a m 1. katalozni, bibliografski vpis za nesamostojno bibliografsko enoto, ki vkljucuje tudi podatke o maticni publikaciji; prim. glavni vpis, dodatni vpis 2. neustr., gl. analiticni dodatni vpis

analiticno kazalo -ega -a s kazalo (2), urejeno po vsebinskih oznakah; sin. analiticni indeks; prim, predmetno kazalo

analiticno-dokumentacijska informacija -e -e z predstavitev dokumenta, publikacije z analiticnim in dokumentacijskim opisom

analiticno-informacijska sluzba -e -e z organizacija, oddelek, ki pripravlja analiticno-dokumentacijske informacije

analiticno-sinteticna klasif ikacija -e -e z, pri vsebinski obdeiavi klasif ikacija (1), ki dopusca prosto oblikovanje in/ali sestavljanje klasifikacijskih oznak, npr. fasetna klasifikacija

analiticno-sinteticna obdelava -e -e z, v dokumentalistiki predstavitev vsebine vec tematsko povezanih dokumentov, publikacij z zbirnim izvleckom in/ali sinteticnim prikazom; prim, analiticna obdelava (1)

analitik -a z, v dokumentalistiki oseba, ki vsebinsko, analiticno obdeluje publikacije, dokumente; prim, geslilec, klasifikator

analitik dokumentov neustr., gi. dokumentalist

analitika neustr., gi. sestavni del

analitska obdelava neustr., gi. analiticna obdelava

analiza -e z, zarg. pregled vsebine publikacije, dokumenta za njeno predstavitev z gesli, vrstilci, izvleckom

analiza bralcev -e - z, gi. analiza uporabnikov

analiza citatov neustr., gi. analiza citiranja

analiza citiranja -e - i ugotavljanje povezav med clanki, casopisi, avtorji s proucevanjem bibliografskih citatov

analiza citiranosti -e - i ugotavljanje, kolikokrat in v kaksnih okoliscinah je bil clanek, casopis, avtor citiran (2)

analiza dokumentov -e - z, zarg., gi. analiticna obdelava (1)

analiza fonda -e - z, gl. analiza knjiznicnega fonda in analiza knjiznicne zbirke

analiza informacijskega problema -e z del informacijskega procesa, v katerem se identificirajo informacijske potrebe uporabnika

analiza informacijskih potreb -e - z ugotavljanje informacijskih potreb, ki jih imajo uporabniki in potencialni uporabniki dolocene knjiznice, informacijskega centra, ki omogoca nacrtovanje informacijske politike in nabavne politike

analiza knjiznicne zaloge -e - -z, gl. analiza knjiznicne zbirke in analiza knjiznicnega fonda

analiza knjiznicne zbirke -e -z ugotavljanje sestave knjiznicne zbirke za njeno vrednotenje; sin. analiza knjiznicnega fonda, analiza knjiznicne zaloge, analiza zbirke, analiza fonda, analiza zaloge; prim, vrednotenje knjiznicne zbirke

analiza knjiznicnega fonda -e - z ugotavljanje sestave knjiznicnega fonda za njegovo vrednotenje; sin. analiza knjiznicne zbirke, analiza knjiznicne zaloge, analiza fonda, analiza zbirke, analiza zaloge; prim, vrednotenje knjiznicnega fonda

analiza neuspeha -e - z del informacijskega procesa, v katerem se ugotavljajo vzroki za neustrezen rezultat iskanja podatkov, informacij

analiza priklicanih informacij neustr., gi. analiza relevantnosti

analiza relevantnosti -e - i del informacijskega procesa, v katerem se ugotavlja relevantnost rezultatov poizvedovanja

analiza uporabnikov -e - i ugotavljanje znacilnosti v raziskavo vkljucenih uporabnikov knjiznice glede na spol, starost, izobrazbo, poklic, informacijske zahteve, potrebe; sin. analiza bralcev

analiza vprasanja -e - i ugotavljanje ustreznosti informacijskega vprasanja glede na dejanske informacijske potrebe uporabnika

analiza zaloge -e - i, gl. analiza knjiznicnega fonda in analiza knjiznicne zbirke

analiza zbirke -e - i, gl. analiza knjiznicne zbirke in analiza knjiznicnega fonda

analogni zapis -ega -a m zapis (1) podatkov z zvezno spremenljivo fizikalno velicino, npr. z globino brazde na gramofonski plosci, z jakostjo magnetnega polja; prim, digitalni zapis (1)

anastaticni tisk -ega -a m, nekdaj, v tiskarstvu tisk z neposrednim prenosom originala na litografski kamen brez fotografiranja

AND AND-a [end] m, ang., pri poizvedovanju simbol za logicni operator konjunkcije

anekdota -e i kratka, duhovita zgodbica o znanem cloveku

anepigraf -a m publikacija, dokument brez naslova

angleska bastarda -e -e z, nekdaj predvsem knjizna pisava, precej lepsa od socasnih pisarniskih pisav v 15. stoletju

angleska gotska kurziva -e -e -e z, nekdaj kaligrafska pisava, ki so jo uporabljali v kraljevih in cerkvenih skriptorijih od 13. stoletja dalje

angleska vezava -e -e z, v knjigovestvu vezava, pri kateri je trdi ovoj izdelan loceno od knjiznega bloka in mu je dodan kasneje

Angloameriska katalogizacijska pravila -ih -ih -il z, mn. (krat. AACR) pravila za opisno katalogizacijo, ki so nastala v anglesko govorecih okoljih

Angloameriska pravila za katalogizacijo neustr., gl. Angloameriska katalogizacijska pravila

anketa -e i metoda zbiranja podatkov ali mnenj z vnaprej pripravljenim vprasalnikom

anonim -a m 1. delo, pri katerem avtor ni znan ali ni ugotovljen ali je naveden s kriptonimom ali apelativom; sin. anonimno delo (1); ant. avtorsko delo (1); prim, anonimna publikacija (1) 2. zarg., v katalogizaciji delo vec kot treh primarnih avtorjev; sin. anonimno delo (2); ant. avtorsko delo (2); prim. anonimna publikacija (2) 3. avtor, avtorica, ki v delu, publikaciji ni imenovan, imenovana; sin. anonimni avtor, anonimna avtorica; prim. neznani avtor, neznana avtorica

anonimna avtorica -e -e z avtorica ki v dokumentu, publikaciji ni imenovana; sin. anonim (3); prim, neznana avtorica

anonimna izdaja -e - i izdaja, pri kateri avtor ni naveden, ni znan

anonimna navedba odgovornosti -e -e - z, v kataiogizaciji navedba na opisovani enoti, ki bi bila razpoznana kot navedba odgovornosti, ce bi bilo v njej navedeno tudi ime osebe ali korporacije, npr. "Prevod iz ruscine"

anonimna publikacija -e -e i 1. publikacija, ki vsebuje anonimno delo, vec anonimnih del; sin. anonimni spis; prim, anonimno delo (1) 2. zarg., v kataiogizaciji publikacija, ki vsebuje delo ali dela vec kot treh primarnih avtorjev; prim, anonimno delo (2)

anonimni avtor -ega -ja m avtor, ki v dokumentu, publikaciji ni imenovan; sin. anonim (3); prim, neznani avtor

anonimni klasik neustr., gi. anonimno klasicno delo

anonimni spis -ega -a m, zastar., gl. anonimna publikacija (1)

anonimni tisk -ega -a m anonimna publikacija v tiskani obliki

anonimno delo -ega -a s 1. delo, pri katerem avtor ni znan ali ni ugotovljen ali je naveden s kriptonimom ali apelativom; sin. anonim (1); ant. avtorsko delo (1); prim, anonimna publikacija (1) 2. zarg., v kataiogizaciji delo vec kot treh primarnih avtorjev; sin. anonim (2); ant. avtorsko delo (2); prim. anonimna publikacija (2)

anonimno klasicno delo -ega -ega -a s, v kataiogizaciji klasicno delo navadno neznanega ali neugotovljenega avtorja, ki izhaja pod razlicnimi naslovi in ki se pojavlja v razlicnih izdajah, verzijah in/ali prevodih, npr. Sveto pismo, Beowulf

anopistograf -a m papirusov zvitek, pergament (2) z besedilom samo po eni strani lista; prim, opistograf

anopistografski tisk -ega -a m, v tiskarstvu enostranski tisk najzgodnejsih knjig; prim, opistografski tisk

anotacija -e 2 1. v dokumentalistiki zgoscena predstavitev vsebine dokumenta, ki dopolnjuje stvarni naslov bibliografske enote; prim, izvlecek, povzetek (2), sinopsis (1) 2. v bibliografiji opomba, ki dopolnjuje opis bibliografske enote s podatki o zunanjih znacilnostih enote, o njenem nastanku, o nacinu razmnozitve

anotirani seznam literature -ega -a ~ m seznam literature, dopolnjen z opombami k posameznim enotam

anotirana bibliografija -e -e z 1. bibliografija (2), v kateri so bibliografske enote dopolnjene z anotacijami (1) 2. gl. analiticna bibliografija

anotirani -a -o prid. opremljen, dopolnjen z anotacijo (1), opombo

anotiranje -a s, pri vsebinski obdelavi predstavitev vsebine dokumenta z anotacijo (1); prim, abstrahiranje, povzemanje

anotirano besedilo -ega -a s besedilo (2) z opombami, ki pojasnjujejo njegovo vsebino; prim, komentirano besedilo

anotirati -am dov. in nedov. pripraviti, dodati anotacijo (1)

antedatirani -a -o prid. opremljen z datumom, ki je starejsi od pravega, npr. antedatirani rokopis; ant. postdatirani

anticna avtorica -e -e i avtorica iz obdobja stare grske in rimske kulture; sin. klasicna avtorica (1)

anticna literature -e -e i literatura starega veka, zlasti grska in rimska; sin. anticno slovstvo

anticni avtor -ega -ja m avtor iz obdobja stare grske in rimske kulture; sin. klasicni avtor (1), klasik

anticno slovstvo -ega -a s, gl. anticna literatura

antifonar -ja m knjiga koralnih spevov; sin. antifonarij

antifonarij -a m, gl. antifonar

antikva -e i, gl. latinska pisava in latinica

antikvar -ja m oseba, ki se ukvarja s kupovanjem in prodajanjem zlasti starih, rabljenih knjig

antikvariat -a m trgovina s starimi, rabljenimi knjigami, predmeti

antikvarna knjiga -e -e i 1. stara, navadno rabljena knjiga 2. knjiga, ki je dragocena zaradi svoje starosti, redkosti 3. v katalogizaciji knjiga, ki je izsla pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okrog 1835; sin. starejsa knjiga

antikvarni katalog -ega -a m popis publikacij, dokumentov, predmetov, ki so naprodaj v antikvariatu

antologija -e i po dolocenih vidikih sestavljen in objavljen izbor literarnih del, odlomkov del razlicnih avtorjev; sin. cvetnik, cvetober, zbirka (5); prim. hrestomatija

antonimni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdeiavi odnos med pojmoma, ki imata nasprotni pomen; sin. nasprotni odnos; prim, sinonimni odnos

antropogeografski zemljevid -ega -a m zemljevid, ki prikazuje geografske razmere s posebnim poudarkom na ljudi, prebivalstvo

AOP AOP-ja [aope -eja] m, krat, gl. avtomatska obdelava podatkov

apelativ -a m obcno ime kot psevdonim, npr. Slovenski glasbenik; sin. apelativni psevdonim

apelativni psevdonim -ega -a m, gl. apelativ

aperturna kartica -e -e i kartica z odprtino, v kateri je en mikrofilmski posnetek ali vec mikrofilmskih posnetkov

aplikacija -e z, gl. uporabniski program

aplikativna programska oprema -e -e -e z, gl. uporabniska programska oprema

aplikativni program -ega -a m, gl. uporabniski program

apograf -a m natancen prepis rokopisnega izvirnika (2)

apokrif -a m nepristen, ponarejen stari spis, knjiga, npr. apokrifni evangelij

apologija -e z pisni ali ustni zagovor, obramba kake osebe, stvari

apostrof -a m (znak ' ) 1. graficno znamenje za oznacevanje izpuscene crke; sin. opuscaj 2. v UDK znak za nekatere posebne privesne vrstilce in za sestavljanje vrstilcev

aprobacija -e z uradna odobritev, potrditev, npr. ucbenika; prim, imprimatur

arab. pisava okrajs. (arabska pisava) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v arabski pisavi in so v bibliografskem opisu transliterirani

arabska pisava -e -e i 1. kurzivna pisava z 28 osnovnimi znaki, ki se pise od desne proti levi in se uporablja od 6. stoletja pr.n.st. v arabskih in nekaterih drugih jezikih 2. gl. arab. pisava

arabske stevilke -ih -Ik z, mn. deset simbolov za zapisovanje stevk od 0 do 9, ki so jih v Evropo prinesli Arabci, v rokopisih so se pojavili v 12. St., konec srednjega veka so v foliaciji, paginaciji izpodrinili rimske stevilke; prim, rimske stevilke (1)

aramejska pisava -e -e i crkovna pisava, ki ima znake samo za soglasnike, uporabljana v Arameji od 8. stoletja pr.n.st.

aranzer -ja m kdor priredi skladbo, navadno za drug instrument

aranzerka -e i zenska, ki priredi skladbo, navadno za drug instrument

aranzirano delo -ega -a s glasbeno delo (1), prirejeno za drugacno instrumentalno, vokalno izvedbo

arheobibliotekarstvo -a s, gl. praknjiznicarstvo

arhetip -a m 1. v tiskarstvu prvotni izvirni natis 2. zgod. pregledan rokopis, sprejet kot neoporecna predloga za prepisovanje

arhiv -a m 1. urejena zbirka listin, spisov, dokumentov in drugega gradiva, ki imajo zgodovinsko in/ali dokumentarno vrednost 2. ustanova, ki se ukvarja z arhivsko dejavnostjo 3. prostor ali stavba, kjer je shranjeno arhivsko gradivo, arhivski izvodi

arhiv elektronskega casopisa -a ~ ~ m podatkovna zbirka, v kateri so shranjena besedila starejsih stevilk, letnikov elektronskega casopisa

arhiv knjiznice -a ~ m 1. skladisce arhivskih izvodov knjiznicnega gradiva, tudi dragocenih, redkih knjig 2. zbirka (1) dokumentov o poslovanju knjiznice

arhiv zalozbe -a ~ m urejena zbirka (1) arhivskih izvodov lastne produkcije, ki jih hrani zalozba za svoje potrebe; sin. zalozniski arhiv

arhivalije -lij z, mn., gl. arhivsko gradivo (1)

arhivar -ja m strokovni delavec v arhivu

arhivarka -e i strokovna delavka v arhivu

arhiviranje -a s vkljucevanje arhivskega gradiva v arhiv

arhiviranje podatkov -a ~ s, v racunainistvu shranjevanje kopije podatkov, navadno na drugem mediju (1) in na drugi lokaciji, zaradi njihovega zavarovanja v primeru poskodbe ali unicenja originalnih podatkov

arhivirati -am dov. in nedov. 1. strokovno obdelati arhivsko gradivo 2. vkljuciti arhivsko gradivo v arhiv 3. v racunainistvu narediti arhivsko kopijo (1)

arhivist -a m strokovni delavec z visoko izobrazbo v arhivu

arhivu arhivistika -e i veda o strokovnem delu v arhivu

arhivistka -e z strokovna delavka z visoko izobrazbo v arhivu

arhivska knjiznica -e -e z 1. knjiznica, ki hrani arhivsko knjiznicno gradivo; sin. konservacijska knjiznica; prim, depozitna knjiznica (2) 2. specialna knjiznica v arhivu (2)

arhivska kopija -e -e 2 1. v racunalnistvu kopija podatkov, navadno na drugem mediju (1) in drugi lokaciji, ki se uporabi, ce so poskodovani ali uniceni originalni podatki; sin. varnostna kopija 2. kopija mikrofilma, mikrofisa, namenjena trajnemu arhiviranju posnetih dokumentov, publikacij; prim. delovna kopija, glavni negativ

arhivska zbirka -e -e i knjiznicno gradivo, ki je namenjeno stalnemu hranjenju in se uporablja pod posebnimi pogoji; sin. arhivski fond

arhivski fond -ega -a m knjiznicno gradivo, ki je namenjeno stalnemu hranjenju in se uporablja pod posebnimi pogoji; sin. arhivska zbirka

arhivski izvod -ega -oda m izvod knjiznicnega gradiva, namenjen stalnemu hranjenju, ne pa izposoji; sin. arhivski primerek; prim, obvezni izvod, izvod za izposojo, postavitveni izvod

arhivski primerek -ega -rka m, gi. arhivski izvod

arhivsko gradivo -ega -a s 1. listine, dokumenti, spisi in drugo gradivo, ki ima zgodovinsko in/ali dokumentarno vrednost in se hrani v arhivu; sin. arhivalije 2. knjiznicno gradivo, ki je namenjeno stalnemu hranjenju in se ne izposoja; prim, fond za izposojo

arhivsko mikrofilmanje -ega -a s mikrofilmanje dragocenih dokumentov, publikacij, arhivskih izvodov zaradi njihove zascite; sin. varnostno mikrofilmanje

armarij -a m, nekdaj shramba, omara za shranjevanje zvitkov, kodeksov (1), knjig; sin. armarium

armarium -a m, lat, gi. armarij

armarius -a m, lat., zgod. srednjeveski bibliotekar v samostanski knjiznici

ARNES ARNES-a m, krat. (ang. Academic and Research Network of Slovenia) gl. Akademska in raziskovalna mreza Slovenije

artotecni fond -ega -a m artotecno gradivo, ki ga hrani artoteka (1)

artotecno gradivo -ega -a s likovna dela v artoteki

artoteka -e i 1. ustanova, oddelek, ki zbira, obdeluje, hrani in posreduje artotecno gradivo in informacije o njem 2. sistematicno urejena zbirka (1) artotecnega gradiva

artotekar -ja m strokovni delavec v artoteki

artotekarka -e i strokovna delavka v artoteki

ASCII ASCII-ja [askii] m, krat. (ang. American Standard Code for Information Interchange) v racunalnistvu ameriski standard za zapis crkovnih, stevilskih in posebnih nadzornih znakov, med katerimi ni znakov za sumnike, preglase; prim, posebni znaki

ASCII-format -a [askii] m, v racunalnistvu oblika zapisa podatkov, navadno besedil, ki vsebuje le standardne znake ASCII; sin. format ASCII

ASK ASK-ja [aeska] m, krat., gl. abecedni stvarni katalog

asociativni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdelavi razmerje med pojmoma, ki sta vsebinsko povezana in nista v hierarhicnem ali ekvivalencnem odnosu, npr. knjiga in knjiznica

asterisk -a m (znak * ) v tiskarstvu graficno znamenje za oznacevanje opombe pod crto; sin. zvezdica (1)

ASTM coden - -a [aesteem koden] m (ang. American Society for Testing Materials coden) gl. coden

astronomska karta -e -e i, gl. nebesna karta in zvezdna karta

astronomske tablice -ih -ic z, mn. zbirka tabel z izracuni lege Sonca, Lune, planetov, zvezd, pomembnih za navigacijo; prim, astronomski koledar, navticni almanah

astronomski atlas -ega -a m knjiga zvezdnih kart

astronomski koledar -ega -ja m koledar (1) s podatki o legah nebesnih teles in drugimi astronomskimi podatki; sin. efemeride; prim, astronomske tablice, navticni almanah

atlant -a m, gl. atlas (1)

atlas -a m 1. knjiga zemljevidov; sin. atlant 2. knjiga slik, ilustracij iz dolocene stroke, npr. anatomski atlas 3. v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti neprepognjene tiskovne pole

atramentum -a m, nekdaj crnilo, ki so ga uporabljali za pisanje in risanje v antiki, npr. atramentum pictorium, atramentum scriptorium, atramentum tectorium

atribut -a m vsaka znacilnost, lastnost, identifikacijska oznaka opisanih entitet (2), npr. naslov dela, ime avtorja

AV AV-ja [ave -eja] m, krat, gl. avdiovizualni

AV-gradivo -a [ave] s, gl. avdiovizualno gradivo

AV-medij -a [ave-] m, gl. avdiovizualni medij

AV-zapis -a [ave-] m, gl. avdiovizualni zapis

avdio kaseta neustr., gl. avdiokaseta

avdio zapis neustr., gl. zvocni zapis in fonogram in zvocni posnetek (2)

avdiocitalnica -e i citalnica za uporabo zvocnega gradiva; prim, glasbena citalnica

avdiodokument -enta m, gl. zvocni posnetek (1)

avdiokaseta -e z kaseta z zapisom govora, glasbe, zvokov na magnetnem traku; sin. zvocna kaseta, slusna kaseta

avdiotrak -u m magnetni trak z zapisom govora, glasbe, zvokov; sin. zvocni trak

avdiovizualni -lna -o prid. (krat. AV) namenjen poslusanju in gledanju

avdiovizualni dokument -ega -enta m dokument s posnetki zvoka, slike, namenjen gledanju in poslusanju

avdiovizualni medij -ega -a m (krat. AV-medij) medij (1) za shranjevanje in predvajanje zvocnih in vizualnih zapisov, npr. videotrak, DVD

avdiovizualni zapis -ega -a m (krat. AV-zapis) posnetek zvoka, slike, namenjen gledanju in poslusanju

avdiovizuaino delo -ega -a s delo (1), predstavljeno s posnetki zvoka, gibljivih slik, namenjeno gledanju in poslusanju, npr. film (3)

avdiovizuaino gradivo -ega -a s (krat. AV-gradivo) neknjizno gradivo, shranjeno na avdiovizualnem mediju, ki je namenjeno gledanju in poslusanju; prim, zvocno gradivo

avdiovizuaino sredstvo neustr., gi. avdiovizualni medij

avdiozaloznistvo -a s zaloznistvo zvocnih knjig, glasbenih del na analognih in digitalnih medijih

avdiozapis -a m, gl. zvocni zapis in fonogram (1) in zvocni posnetek (2)

avditivni posnetek neustr., gl. zvocni posnetek (2)

avditivno gradivo neustr., gl. zvocno gradivo

avionski zemljevid neustr., gl. aeronavticna karta

avkcijski katalog -ega -a m katalog (3) s popisom publikacij, dokumentov in drugih predmetov, namenjenih za javno prodajo na licitaciji

Avstrijska nacionalna knjiznica -e -e -e z (nem. Osterreichische Nationalbibliothek, krat. ONB) nacionalna knjiznica, ki je nastala iz Dvorne knjiznice na Dunaju, prvic omenjene leta 1504

avtentikacija -e z, gl. overitev

avtobibliografija -e i bibliografija (2), ki jo sestavi o svojih delih sam avtor

avtobiografija -e i prikaz lastnega zivljenja, dela

avtobiografski roman -ega -a m roman, napisan kot prikaz lastnega zivljenja, dela

avtocitat -a m, gl. samocitat

avtodafe -ja m, zgod. ukaz inkvizicije, oblasti za sezig krivoverskih knjig

avtograf -a m vsak rokopis, napisan lastnorocno, ali tipkopis z lastnorocnimi avtorjevimi dostavki, popravki

avtogram -a m lastnorocni podpis, zlasti pomembnejse, znane osebe

avtokarta -e i zemljevid, posebej prirejen za avtomobiliste

avtomaticno indeksiranje neustr., gl. avtomatsko indeksiranje

avtomatizacija -e - - z uvajanje, uporaba dolocene tehnologije, zlasti racunalniske, pri poslovanju

avtomatizacija knjiznice neustr., gl. avtomatizacija knjiznicnega poslovanja

avtomatizacija knjiznicnega poslovanja -e - - z uvajanje, uporaba dolocene tehnologije, zlasti racunalniske, pri posameznih postopkih ali pri celotnem knjiznicnem poslovanju; sin. avtomatizacija poslovanja knjiznice

avtomatizacija poslovanja knjiznic -e - z, gl. avtomatizacija knjiznicnega poslovanja

avtomatizirana izposoja -e -e z izposoja, pri kateri so postopki vodeni racunalnisko; sin. racunalniska izposoja

avtomatizirani -a -o prid. voden z uporabo dolocene tehnologije, zlasti racunalniske opreme, npr. avtomatizirana izposoja; prim, racunalniski

avtomatizirani informacijski sistem -ega -ega -a m informacijski sistem, ki je voden z doloceno tehnologijo, zlasti racunalnisko opremo; prim. racunalniski informacijski sistem

avtomatizirani katalog -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z racunalnikom; sin. elektronski katalog, racunalniski katalog; ant. klasicni katalog

avtomatska diseminacija informacij -e -e ~ z elektronsko razsirjanje, razposiljanje informacij uporabnikom

avtomatska izdelava abstraktov -e -e ~ z, gi. avtomatska izdelava izvleckov

avtomatska izdelava izvleckov -e -e ~ z, v informatiki izbor kljucnih besed in pomembnejsih stavkov iz besedila dokumenta ter priprava abstrakta s pomocjo racunalnika; sin. avtomatska izdelava abstraktov, racunalniska izdelava abstraktov, racunalniska izdelava izvleckov

avtomatska krnitev -e -tve z, v informatiki krnitev, ki jo v skladu z dolocenimi pravili, algoritmi pri poizvedovanju v racunalniski zbirki, katalogu izvede racunalniski program; prim, rocna krnitev, avtomatsko krajsanje

avtomatska obdelava podatkov -e -e ~ z (krat. AOP) zbiranje, vnos, urejanje, shranjevanje, iskanje in uporaba podatkov s pomocjo racunalnika; sin. elektronska obdelava podatkov, racunalniska obdelava podatkov, strojna obdelava podatkov

avtomatski odrez -ega -eza m, gl. avtomatsko krajsanje

avtomatski prevajalec neustr., gl. avtomatski prevajalnik

avtomatski prevajalnik -ega -a m 1. program za racunalnisko prevajanje besedil iz enega jezika v drugega 2. naprava s takim programom, navadno zepnih dimenzij

avtomatsko indeksiranje -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi izbor kljucnih besed iz besedila, dokumenta s pomocjo racunalnika brez sodelovanja cloveka; sin. racunalnisko indeksiranje; ant. intelektualno indeksiranje

avtomatsko klasificiranje -ega -a s analiziranje in klasificiranje dokumenta s pomocjo racunalnika brez sodelovanja cloveka; sin. racunalnisko klasificiranje

avtomatsko krajsanje -ega -a s, pri poizvedovanju desni odrez, ki ga sistem za poizvedovanje samodejno uposteva, ne da bi bil v iskalnem izrazu uporabljen znak za odrez; sin. avtomatski odrez; prim, avtomatska krnitev

avtomatsko popravljanje napak -ega -a ~ s racunalnisko odkrivanje in odpravljanje logicnih napak v racunalniskih zapisih, npr. v kataloznih zapisih racunalniskega kataloga

avtomatsko prevajanje -ega -a s prevajanje besedil iz enega jezika v drugega s pomocjo racunalnika in z avtomatskim prevajalnikom (1); sin. racunalnisko prevajanje

avtomatsko procesiranje neustr., gl. avtomatska obdelava podatkov

avtomatsko zlivanje besed -ega -a ~ s, v informatiki racunalnisko zdruzevanje semanticno podobnih in morfolosko razlicnih besed z avtomatsko krnitvijo besed, predvsem pri izdelavi kazal za racunalnisko poizvedovanje po besedilnih podatkovnih zbirkah

avtomobilski zemljevid neustr., gi. avtokarta

avtopsija -e i neposreden ogled, pregled, npr. publikacije, dokumenta; prim. obdelava po avtopsiji

avtor -ja m 1. kdor ustvari intelektualno ali umetnisko delo, npr. avtor razprave, avtor romana; prim, individualni avtor, korporativni avtor, primarni avtor, sekundarni avtor 2. v katalogizaciji kdor je kakorkoli odgovoren za intelektualno ali umetnisko vsebino dela; sin. nosilec odgovornosti

avtor citatov -ja ~ m avtor, katerega delo se v obliki daljsih citatov (1), odlomkov pojavlja v delu drugega avtorja

avtorica -e i 1. zenska, ki ustvari intelektualno ali umetnisko delo, npr. avtorica razprave, avtorica romana; sin. avtorka; prim, individualna avtorica, primarna avtorica, sekundarna avtorica 2. v katalogizaciji zenska, ki je kakorkoli odgovorna za intelektualno in umetnisko vsebino dela; sin. nosilka odgovornosti (1)

avtorica citatov -e ~ i avtorica, katere delo se v obliki daljsih citatov (1), odlomkov pojavlja v delu drugega avtorja

avtoricin popravek -ega -vka m avtoricina z roko vnesena sprememba v besedilo

avtoricin rokopis -ega -a m 1. besedilo, ki ga je avtorica napisala z roko 2. besedilo, ki ga je avtorica napisala s pisalnim strojem, racunalnikom

avtoricino ime -ega -na s osebno ime in priimek avtorice

avtorizacija -e i 1. avtorjevo oziroma avtoricino dovoljenje za prevod, priredbo, objavo njegovega oziroma njenega dela 2. dodelitev pooblastila, pravice za dostop uporabniku, sistemu; prim, overitev

avtorizirani -a -o prid. objavljen z avtorjevim oziroma avtoricinim ali zaloznikovim dovoljenjem ali sodelovanjem, npr. avtorizirana izdaja, avtorizirani clanek, avtorizirani prevod; ant. neavtorizirani

avtorjev popravek -ega -vka m avtorjeva z roko vnesena sprememba v besedilo

avtorjev povzetek neustr., gi. avtorski povzetek

avtorjev rokopis -ega -a m 1. besedilo, ki ga je avtor napisal z roko 2. besedilo, ki ga je avtor napisal s pisalnim strojem, racunalnikom

avtorjevo ime -ega -na s 1. osebno ime in priimek avtorja; sin. ime avtorja 2. beseda, vec besed, ki se uporabljajo za poimenovanje avtorja 3. ime korporativnega avtorja

avtorjevo poimenovanje -ega -a s avtorjevo ime in/ali avtorjevo ime s stalnim pridevkom, pridevki, npr. Fran Maselj Podlimbarski; sin. poimenovanje avtorja

avtorka -e z, gi. avtorica

avtorska agencija -e -e z ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic

avtorska normativna datoteka -e -e -e z normativna datoteka enotnih avtorskih znacnic, ki omogoca nedvoumno identifikacijo avtorjev; sin. imenska normativna datoteka

avtorska pola -e -e z (krat. a. p.) enota za merjenje osebnega avtorskega dela, ki obsega 30.000 graficnih znakov in je osnova za obracun honorarja; prim. tiskovna pola (2)

avtorska pravica -e -e i po mednarodnih predpisih dolocena avtorjeva oziroma avtoricina pravica, sestavljena iz premozenjskih in osebnostnih upravicenj, da sam oziroma sama razpolaga s svojim delom glede objavljanja, prevajanja, uprizarjanja, kopiranja

avtorska signature -e -e i signatura, katere sestavni del je tudi ime avtorja, avtorice; prim. Cutterjeva signatura

avtorska stevilka -e -e i stevilka serijske publikacije, v kateri so objavljena dela enega samega avtorja oziroma ene same avtorice; prim, monotematska stevilka

avtorska tantiema -e -e z, nav. v mn. avtorjev oziroma avtoricin delez dohodka od objavljenega, javno izvajanega dela; sin. tantiema

avtorska znacnica -e -e i znacnica, dolocena na podlagi imena individualnega ali korporativnega avtorja oziroma avtorice; sin. imenska znacnica; prim, osebna znacnica, korporativna znacnica, predmetna znacnica

avtorski abstrakt -ega -a m abstrakt, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski izvlecek

avtorski honorar -ega -ja m placilo avtorju oziroma avtorici za njegovo oziroma njeno avtorsko delo (3)

avtorski izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki ga sestavi avtor oziroma avtorica dokumenta; sin. avtorski abstrakt

avtorski izvod -ega -a m izvod, ki ga zastonj dobi avtor oziroma avtorica, sodelavec ob izidu svojega dela

avtorski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog

avtorski povzetek -ega -tka m povzetek, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta

avtorski sinopsis -ega -a m sinopsis, ki ga sestavi avtor dokumenta oziroma avtorica dokumenta

avtorsko delo -ega -a s 1. delo enega ali vec znanih avtorjev oziroma avtoric; ant. anonimno delo (1) 2. v katalogizaciji delo najvec treh primarnih avtorjev oziroma avtoric; ant. anonimno delo (2) 3. delo, ki ga lahko avtor oziroma avtorica ali nosilec oziroma nosilka avtorskih pravic zavaruje in uveljavlja pravice iz njega; ant. delo brez avtorskih pravic

avtorsko iskanje -ega -a s, gl. iskanje po avtorju

avtorsko kazalo -ega -a s 1. kazalo (1), urejeno po abecedi imen avtorjev oziroma avtoric; sin. abecedno avtorsko kazalo, abecedno kazalo avtorjev 2. v bibliografiji abecedni seznam imen avtorjev oziroma avtoric z navedbo strani, bibliografske enote, kjer je avtor naveden oziroma je avtorica navedena

avtorsko naslovno kazalo -ega -ega -a s po strokah urejeni bibliografiji (2) dodano kazalo avtorjev oziroma avtoric s stvarnimi naslovi njihovih del z navedbo stevilk ustreznih bibliografskih enot (2); sin. imensko naslovno kazalo

avtorsko-naslovno kazalo -ega -a s krizno kazalo avtorjev oziroma avtoric in stvarnih naslovov enot, navedenih v bibliografiji (2), z dodano stevilko bibliografske enote (2); prim, imensko-naslovno kazalo

avtorsko pravo -ega -a s zakoni in predpisi, ki urejajo avtorske pravice

avtorstvo -a s dejstvo, da je kdo avtor cesa, npr. individualno, korporativno avtorstvo

azbuka -e i ustaljeno zaporedje crk v glagolici ali cirilici; prim, abeceda, alfabet (1)

azurirani -a -o prid. posodobljen, dopolnjen z (naj)novejsimi podatki, npr. azurirana izdaja, azurirana razlicica

azuriranje -a s, gi. 1. posodobitev (1, 2) 2. osvezitev

azurirati -am dov. in nedov. posodobiti, dopolniti z (naj)novejsimi podatki, npr. azurirati katalog

B

b. d. okrajs. (brez datuma) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen datum izida; sin. s.

d. b. i. okrajs. (brez imena) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen zaloznik; sin. s. n.

b. i. k. okrajs. (brez imena in kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena zaloznik in kraj izida; sin. s. n. 1.

b. i. k. d. okrajs. (brez imena, kraja in datuma) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni zaloznik, kraj in leto oziroma datum izida; sin. s. n. 1. a.

b. k. okrajs. (brez kraja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni naveden in ni ugotovljen kraj izida; sin. s. 1.

b. k. I. okrajs. (brez kraja in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena kraj in leto izida; sin. s. 1. a.

b. k. t. okrajs. (brez kraja, zalozbe in tiskarne) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni kraj, zalozba in tiskarna

b. k. t. I. okrajs. (brez kraja, tiskarne in leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti niso navedeni in niso ugotovljeni kraj izida, zalozba, tiskarna in leto izida; sin. s. 1.1. a.

b. I. okrajs. (brez leta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti ni navedeno in ni ugotovljeno leto izida; sin. s. a.

b. pag. okrajs. (brez paginacije) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu obseznejsih publikacij, ki pove, da strani v opisovani enoti niso ostevilcene

b. t. okrajs. (brez tiskarne) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da v opisovani enoti nista navedena in nista ugotovljena zalozba in tiskarna; sin. s. t.

bakrorez -a m 1. v tiskarstvu globoki tisk, pri katerem graviranje bakrene plosce omogoca crtno risbo 2. odtis v taki tehniki 3. gravirana bakrena plosca

baletno delo -ega -a s s koreografskimi znaki zapisano delo plesne umetnosti

banka podatkov -e ~ i 1. vec med seboj povezanih podatkovnih zbirk, namenjenih za javno uporabo; prim, podatkovna zbirka (2) 2. gl. faktografska podatkovna zbirka

barocni naslov -ega -ova m dolg stvarni naslov knjige kot je bil znacilen v dobi baroka; prim, dolgovezni naslov

barve barv z, mn., v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je slikovni del opisovane enote vecbarven; sin. barvni (2); prim, crno-belo

barvni -vna -o prid. 1. ki se nanasa na barve 2. v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je slikovni del opisovane enote vecbarven; sin. barve

barvni tisk -ega -a m, v tiskarstvu tisk, pri katerem sta uporabljeni dve barvi ali vec barv; sin. vecbarvni tisk, kromotipija

baza podatkov -e ~ z, gl. podatkovna zbirka (2) in zbirka podatkov (2)

baza podatkov full-tekst neustr., gl. podatkovna zbirka besedil in podatkovna zbirka celotnih besedil

baza znanja -e ~ i strukturirana zbirka pravil in podatkov, ki je sestavni del ekspertnega sistema in mu omogoca opravljanje ekspertnih nalog

BD BD-ja [bede -eja] m, krat, gl. Blu-ray disk

BD-R BD-R-ja [bedeer] m, krat., gl. zapisljivi Blu-ray disk (1)

BD-RE BD-RE-ja [bedere] m, krat., gl. zapisljivi Blu-ray disk (2)

bela knjiga -e -e z 1. zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov o spornih zadevah navadno med dvema drzavama 2. zbirka dokumentov, ki obravnavajo problematiko dolocenega podrocja, obmocja

bela umetnost -e -i z, nekdaj poimenovanje vescine rocnega izdelovanja papirja; prim, crna umetnost

bele strani -ih - z, mn. telefonski imenik ali del telefonskega imenika, ki vsebuje podatke o fizicnih in pravnih osebah, urejene po kraju bivanja in po abecedi; prim, rumene strani

beletrija -e z, gi. leposlovje

beletristika -e z, gi. leposlovje

beljenje -a s, v restavratorstvu postopek ciscenja porjavelega, umazanega papirja v dokumentih, publikacijah

benediktinsko knjiznicarstvo -ega -a s ureditev knjiznic v benediktinskih samostanih, razvita po dolocilih F. A. Kasiodorja in Benedikta iz Nursije in prevzeta pri drugih meniskih redovih

berilo -a s 1. ucbenik s krajsimi sestavki za jezikovni pouk; sin. citanka (1) 2. kar je namenjeno branju; sin. branje (3), citanje (3), ctivo

Bernska konvencija -e -e i, v pravu mednarodna konvencija iz 1886. leta o varstvu avtorskih pravic knjizevnih in umetniskih del; prim. Svetovna konvencija o avtorski pravici

beseda za besedo neustr., gi. ureditev beseda za besedo

besedilna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka (2), v kateri so podatki pretezno v obliki besedila; sin. besedilna zbirka; prim, numericna podatkovna zbirka

besedilna zbirka -e -e z, gi. besedilna podatkovna zbirka

besedilni podatek -ega -tka m 1. podatek, ki je predstavljen v obliki besedila; prim, alfanumericni podatek 2. v MARC-formatih podatek, ki je v kataloznem zapisu izpisan z besedo, za razliko od sifriranega podatka

besedilo -a s 1. sporocilo, pri katerem miselna vsebina dobi materialno obliko obstajanja 2. zapis (1) tega sporocila; sin. tekst 3. zapis (1), narejen pretezno s crkami; sin. tekst

besedilo k sliki -a - s besedilo, ki pojasnjuje sliko v publikaciji

besedilo, tiskano v obratni smeri -a -ega s, v kataiogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da se besedili zacenjata na obeh koncih knjige in se v sredini srecata; prim, obratni tisk

besedni indeks -ega -a m abecedni seznam besed, imen kot rezultat besednega indeksiranja posameznega polja, polj racunalniske podatkovne zbirke; sin. besedni slovar; prim, frazni indeks

besedni katalog -ega -a m, zastar., gi. abecedni stvarni katalog

besedni register -ega -tra m abecedno kazalo v dokumentu, publikaciji uporabljenih besed z navedbo strani, mesta omembe v besedilu; sin. besedno kazalo; prim, predmetno kazalo

besedni slovar -ega -ja m, gi. besedni indeks

besednjak -a m, gi. slovar (1)

besedno indeksiranje -ega -a s izdelava indeksa (2) za doloceno iskalno polje, iskalna polja podatkovne zbirke, tako da je v kazalo uvrscena vsaka posamezna beseda besedila, naslova, imena; prim, frazno indeksiranje

besedno indeksirano polje -ega -a s iskalno polje, za katero je izdelan besedni indeks, ki omogoca iskanje po posameznih besedah; prim, frazno indeksirano polje

besedno iskanje -ega -a s iskanje z uporabo posameznih besed; prim, frazno iskanje

besedno kazalo -ega -a s, gi. besedni register

bestseler -ja m, gi. uspesnica

biblia pauperum -e ~ i, lat, zgod. srednjeveska Biblija v slikah za nepismene

biblicistika -e i strokovno proucevanje Biblije

biblid -a m (ang. Bibliographic Identification of Contributors in Serials and Books) sistem za oznacevanje in identifikacijo clankov in prispevkov, namenjen klasicnim in racunalniskim evidencam

Biblija -e z temeljna knjiga krscanstva; sin. Sveto pismo

biblijska knjiga -e -e z posamezni del Svetega pisma, npr. Mojzesove knjige, Knjiga psalmov

biblijski papir -ega -ja m, v papirnistvu tanek, mocen, neprosojen papir, ki se navadno uporablja za natis obseznih besedil

bibliobus -a m avtobus, prirejen za delovanje potujoce knjiznice

bibliobusno izposojevalisce -ega -a s kraj, kjer se bibliobus ustavlja zaradi izposoje knjiznicnega gradiva

bibliofag -a m, gl. knjigozer 43

bibliofil -a m ljubitelj, zbiralec zlasti lepih in redkih knjig; sin. knjigoljub

bibliofilija -e z ljubiteljstvo, zbirateljstvo zlasti lepih in redkih knjig; sin. knjigoljubstvo

bibliof ilska izdaja -e -e z ljubiteljem knjig namenjena izdaja v manjsi nakladi, navadno s posebno opremo, bibliofilsko vezavo

bibliof ilska vezava -e -e z posebna, navadno razkosnejsa, ljubiteljem knjig namenjena vezava, ki se razlikuje od obicajne

bibliofilstvo neustr., gl. bibliofilija

bibliofobija -e i bolezenski strah pred knjigami

bibliofon -a m knjiznicna storitev, ki omogoca clanom knjiznice podaljsanje roka izposoje po telefonu

bibliograf -a m 1. strokovnjak za bibliografijo (1) 2. sestavljalec bibliografije (2)

bibliografija -e z 1. veda o zbiranju, vrednotenju, opisovanju bibliografskega gradiva, urejanju bibliografskih enot in posredovanju bibliografskih informacij 2. strokovno urejen popis bibliografskih enot, npr. bibliografija knjig, casopisja, clankov, prevodov; sin. bibliografski popis, bibliografski pregled; prim, bibliografski vir (1) 3. seznam literature kot dodatek k razpravi, clanku; sin. bibliografski seznam; prim, literatura (2) 4. zgod., v anticni Grciji pisanje ali prepisovanje knjig

bibliografija bibliografij -e ~ z bibliografija (2), ki popisuje bibliografije (2)

bibliografija citatov -e ~ z, gl. citatni leksikon in leksikon citatov

bibliografija prevodov -e - z bibliografija (2), ki popisuje prevedene dokumente, publikacije, npr. Index translationum; sin. prevodna bibliografija

bibliografiranec -nca m avtor del, ki jih popisuje osebna bibliografija

bibliografiranka -e i avtorica del, ki jih popisuje osebna bibliografija

bibliografirati -am nedov. po dolocenih pravilih izdelovati bibliografske vpise (1), bibliografske zapise; prim, katalogizirati (1)

bibliografka -e z 1. strokovnjakinja za bibliografijo (1) 2. sestavljalka bibliografije (2)

bibliografska baza neustr., gi. bibliografska podatkovna zbirka

bibliografska baza podatkov -e -e - z, gi. bibliografska podatkovna zbirka

bibliografska enota -e -e i 1. publikacija, dokument v enem ali vec delih, ki je predmet bibliografske obdelave; sin. enota (2); prim, enota knjiznicnega gradiva, delo (1), katalogizacijska enota, opisovana enota 2. osnovna enota bibliografije (2), ki vsebuje bibliografski opis in razporejevalne elemente; sin. bibliografski vpis (1)

bibliografska entiteta -e -e z entiteta (2) v bibliografski podatkovni zbirki, katalogu (1), bibliografiji (2)

bibliografska informacija -e -e z 1. informacija (1), ki vsebuje bibliografske podatke; sin. informacija o gradivu; prim, informacija iz gradiva, faktografska informacija 2. neustr., gl. bibliografski podatek

bibliografska kontrola -e -e i sistem enotnega zajemanja bibliografskih opisov publikacij z dolocenega obmocja; prim. Splosna bibliografska kontrola

bibliografska manseta -e -e z, gl. bibliografski trak

bibliografska navedba -e -e i navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije; sin. citat (2), bibliografski citat (1), bibliografska referenca, referenca (2)

bibliografska obdelava -e -e i opisovanje bibliografskega gradiva, namenjeno sestavi bibliografije (2); prim, dokumentalisticna obdelava, obdelava

bibliografska oprema dokumenta -e -e - z podatki o avtorju, vsebinske oznake, izvlecek, ziva pagina, ki so del dokumenta, predvsem clanka v serijski publikaciji in prispevka v kongresnem zborniku

bibliografska podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka z bibliografskimi zapisi; sin. bibliografska baza podatkov, bibliografska zbirka

bibliografska poizvedba -e -e i poizvedba, ki je omejena na iskanje bibliografskih podatkov; prim, faktografska poizvedba

bibliografska preteklost dela -e -i - z, v kataiogizaciji podatki o prejsnjih izdajah dela, objavljenega v opisovani publikaciji

bibliografska preteklost dokumenta neustr., gl. bibliografska preteklost dela

bibliografska preteklost publikacije neustr., gi. bibliografska preteklost dela

bibliografska prvina -e -e z, gi. element bibliografskega opisa

bibliografska referenca -e -e z, gi. bibliografski citat in bibliografska navedba

bibliografska zbirka -e -e z, gi. bibliografska podatkovna zbirka

bibliografski aparat neustr., gi. bibliografsko pomagalo

bibliografski center -ega -tra m sluzba za bibliografsko obdelavo podatkov in bibliografsko kontrolo

bibliografski citat -ega -a m 1. navedba bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji v drugem dokumentu, publikaciji zaradi identifikacije citiranega dela, publikacije; sin. citat (2), bibliografska navedba, bibliografska referenca, referenca (2) 2. navadno standardna ali okrajsana oblika oznake za kako publikacijo v seznamih, bibliografijah, ki opisujejo zgodnje tiskane knjige, ki se zapise v opombi o bibliografskem citatu, npr. Hain 7937

bibliografski element -ega -enta m, gi. element bibliografskega opisa

bibliografski format -ega -a m 1. v racunalniskem katalogu, bibliografiji format racunalnisko citljivega zapisa za bibliografske zapise 2. gl. naravni format in knjizni format (2)

bibliografski nivo -ega -ja m, v katalogizaciji 1. bibliografski opis, izbran glede na vrsto opisovane bibliografske enote, npr. monografski nivo, serijski nivo, analiticni nivo, zbirni nivo 2. delez upostevanih bibliografskih elementov za bibliografski opis, npr. popolni bibliografski nivo, srednji bibliografski nivo, nivo skrajsanega bibliografskega opisa

bibliografski oddeiek -ega -lka m delovna enota v knjiznici, ustanovi, kjer se sestavljajo bibliografije (2) in posredujejo bibliografske informacije

bibliografski odnos -ega -osa m odnos med dvema bibliografskima entitetama, ki sta na kakrsenkoli nacin povezani, npr. odnos med razlicnimi izdajami dolocenega dela, med izvirnikom (1) in prevodom, med knjigami iste knjizne zbirke, med knjigami istega zaloznika, med deli z istim biblografskim predhodnikom na razlicnih medijih (1)

bibliografski opis -ega -a m po strokovnih nacelih izbrani in razporejeni bibliografski podatki; prim, bibliografski vpis, bibliografski zapis

bibliografski podatek -ega -tka m vsak podatek o delu, dokumentu, publikaciji, ki skupaj z drugimi podatki omogoca njegovo identifikacijo in/ali opis; prim, faktografski podatek

bibliografski popis -ega -a m, gl. bibliografija (2)

bibliografski predhodnik -ega -a m, v katalogizaciji 1. delo (1, 2), iz katerega je s priredbo, predelavo nastala opisovana enota 2. avtor dela, na katerem delno ali v celoti temelji delo v opisovani enoti, npr. avtor nadaljevanega dela; sin. prvotni avtor

bibliografski pregled -ega -eda m, gl. bibliografija (2)

bibliografski prirocnik -ega -a m publikacija z navodili in podatki za bibliografsko delo

bibliografski servis -ega -a m 1. ustanova, oddelek ustanove, ki oblikuje in vzdrzuje bibliografske podatkovne zbirke in jih uporablja za informacijske storitve 2. ustanova, ki vzdrzuje in daje v uporabo vzajemni katalog in druge podatkovne zbirke, npr. OCLC, IZUM; sin. bibliografsko-katalozni servis

bibliografski seznam -ega -a m, gi. bibliografija (3)

bibliografski sistem -ega -a m informacijski sistem, ki omogoca nacrtno in sistematicno zbiranje, obdelavo, shranjevanje in iskanje bibliografskih podatkov

bibliografski sistem za poizvedovanje -ega -a m informacijski sistem za ucinkovito poizvedovanje v bibliografskih zbirkah

bibliografski trak -ega -u m elementi bibliografskega opisa, praviloma navedeni na ovoju vsakega strokovnega, znanstvenega casopisa, revije; sin. bibliografska manseta, bibliografski zavihek

bibliografski vir -ega -a m 1. publikacija, dokument, ki navaja bibliografske podatke; prim, bibliografija (2) 2. v katalogizaciji pojavna oblika dela, ki je predloga za bibliografski opis

bibliografski vpis -ega -a m 1. osnovna enota bibliografije (2), ki vsebuje bibliografski opis in razporejevalne elemente; sin. bibliografska enota (2); prim, bibliografski zapis, katalozni vpis 2. osnovna enota knjiznicnega kataloga, ki vsebuje bibliografski opis, razporejevalne, lokacijske in druge podatke; prim, bibliografski zapis, katalozni vpis, normativni vpis, katalozna enota

bibliografski zapis -ega -a m racunalniski zapis (1) bibliografskega vpisa (1); prim, katalozni zapis, napotilni zapis

bibliografski zavihek -ega -hka m, gi. bibliografski trak

bibliografsko gradivo -ega -a s tekstovni, zvocni, slikovni zapisi, predmeti intelektualne in/ali umetniske vsebine, ki so predmet bibliografske obdelave

bibliografsko iskanje -ega -a s, gi. iskanje po bibliografskih podatkih

bibliografsko kazalo -ega -a s bibliografija (2), ki popisuje prispevke, objavljene v doloceni periodicni publikaciji v vec letnikih ali v vseh letnikih, npr. Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona 1881-1941; prim. vsebinsko kazalo casopisa, letno kazalo

bibliografsko nesamostojno delo -ega -a s samostojno delo, objavljeno v publikaciji skupaj z drugim delom, drugimi deli

bibliografsko pomagalo -ega -a s prirocnik, strokovna publikacija za bibliografsko delo in dajanje informacij

bibliografsko samostojna priloga -e -e z samostojno delo, objavljeno kot dodatek glavni publikaciji v obliki spremnega gradiva ali uvezane priloge

bibliografsko-katalozna baza podatkov -e -e - t podatkovna zbirka, ki zdruzuje funkcije bibliografije (2) in kataloga (1)

bibliografsko-katalozni servis -ega -a m, gi. bibliografski servis (2)

biblioklast -a m clovek, ki unicuje knjige z izrezovanjem, trganjem posameznih listov, delov

bibliokleptomanija -e z bolezensko nagnenje k prisvajanju tujih knjig

bibliologija -e i veda o knjigi in njenem razvoju; sin. nauk o knjigah (1); prim. knjigoznanstvo

bibliomanija -e z bolezenska strast do zbiranja knjig

bibliometricna analiza -e -e i matematicno in statisticno ugotavljanje kvantitativnih vidikov produkcije, diseminacije informacij in uporabe zlasti znanstvenih informacij

bibliometrija -e z proucevanje informacijskih virov in njihove uporabe z matematicnimi in statisticnimi metodami

bibliopedagogika -e i veda o izobrazevanju, vzgoji bralcev za uporabo knjiznicnega gradiva, storitev, informacijskih virov; prim, bibliopedagosko delo

bibliopedagosko delo -ega -a s izobrazevanje zlasti mladih o uporabi knjiznice in informacijskih virov; prim, knjiznicna vzgoja (2), bibliopedagogika

bibliopsihologija -e i podrocje psihologije, ki proucuje tipe bralcev, njihove potrebe, navade; sin. psihologija bralcev

bibliosociologija -e i veda o funkciji knjige in knjiznic v druzbi

bibliotecna delavka -e -e z, gi. knjiznicna delavka

bibliotecna favna -e -e z, gi. knjiznicna favna

bibliotecna flora -e -e z, gl. knjiznicna flora in knjiznicna mikroflora

Bibliotecna instrukcija -e -e z, zgod. uradni drzavni predpis za poslovanje univerzitetnih, licejskih in studijskih knjiznic v Avstriji iz leta 1778 in 1825; sin. drzavna bibliotecna instrukcija

bibliotecna klima in ambient -e -e - -enta z, gl. knjiznicna klima in ambient

bibliotecna kompetenca -e -e z, gl. knjiznicna pismenost

bibliotecna mikroflora -e -e z, gl. knjiznicna mikrof lora in knjiznicna flora

bibliotecna politika -e -e z, gl. knjiznicna politika

bibliotecna sluzba -e -e z, gl. knjiznicna sluzba (1, 2)

bibliotecna stavba -e -e z, gl. knjiznicna stavba

bibliotecna vezava -e -e z, gl. knjiznicna vezava

bibliotecni delavec -ega -vca m, gl. knjiznicni delavec

biblioteka -e z 1. sistematicno urejena zbirka knjiznicnega gradiva; sin. knjiznica (2) 2. prostor ali stavba, kjer je urejeno in shranjeno knjiznicno gradivo; sin. knjiznica (3) 3. zastar., gl. knjizna zbirka (1)

bibliotekar -ja m 1. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca z visoko izobrazbo 2. delavec v knjiznicarstvu; sin. knjiznicarski delavec, knjiznicar (1) 3. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca s specializacijo po visjesolski izobrazbi ali z visokosolsko izobrazbo 4. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca s specializacijo povisokosolski izobrazbi ali z visokosolsko univerzitetno izobrazbo in magisterijem

bibliotekar informator -ja -ja m bibliotekar (1), ki je usposobljen za zahtevnejse informacijsko delo v knjiznici; prim, referencni bibliotekar

bibliotekar specialist -ja -a m, do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca z visoko izobrazbo in specialisticnim izpitom

bibliotekar z doktoratom -ja m strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca z doktoratom znanosti

bibliotekar z magisterijem -ja m strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca s specializacijo po univerzitetni izobrazbi ali z magisterijem

bibliotekarka -e i 1. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo 2. delavka v knjiznicarstvu; sin. knjiznicarska delavka, knjiznicarka (1) 3. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s specializacijo po visjesolski izobrazbi ali z visokosolsko izobrazbo 4. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s specializacijo po visokosolski izobrazbi ali z visokosolsko univerzitetno izobrazbo in magisterijem

bibliotekarka informatorka -e -e z bibliotekarka (1), ki je usposobljena za zahtevnejse informacijsko delo v knjiznici; prim, referencna bibliotekarka

bibliotekarka specialistka -e -e 2, do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo in specialisticnim izpitom

bibliotekarka z doktoratom -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z doktoratom znanosti

bibliotekarka z magisterijem -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s specializacijo po univerzitetni izobrazbi ali z magisterijem

bibliotekarska dejavnost neustr., gi. knjiznicarstvo

bibliotekarska literatura -e -e i strokovne in znanstvene publikacije s podrocja bibliotekarstva; prim, knjiznicarska literatura

bibliotekarska nacela -ih -el s, mn., gi. knjiznicarska nacela

bibliotekarska obdelava neustr., gi. obdelava

bibliotekarska referentka -e -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarke (3)

bibliotekarska sodelavka -e -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od visje knjiznicarke

bibliotekarska specialistka -e -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od visje bibliotekarke

bibliotekarska stroka -e -e z, gi. bibliotekarstvo (1) in knjiznicarstvo in knjiznicarska dejavnost

bibliotekarska strokovna kvalifikacija -e -e -e z formalno priznana usposobljenost za opravljanje strokovnega dela v knjiznici (1)

bibliotekarska svetnica -e -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarke z doktoratom

bibliotekarska svetovalka -e -e [uk] z 1. do 2009 najvisji strokovni naziv za delavko v bibliotekarstvu 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarke z magisterijem

bibliotekarska sola -e -e i visokosolska ustanova za izobrazevanje v bibliotekarstvu; prim, knjiznicarska sola

bibliotekarska veda -e -e z vsako od samostojnih znanstvenoraziskovalnih podrocij bibliotekarstva (2), npr. primerjalno bibliotekarstvo, bibliotekologija

bibliotekarska visja svetnica -e -e -e z najvisji strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarske svetnice

bibliotekarska znanost -e -i z, gi. bibliotekarstvo (2)

bibliotekarski prirocnik -ega -a m publikacija z navodili, podatki za strokovno delo v knjiznicarstvu; sin. knjiznicarski prirocnik

bibliotekarski referent -ega -enta m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarja (3)

bibliotekarski sodelavec -ega -vca m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od visjega knjiznicarja

bibliotekarski specialist -ega -a m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od visjega bibliotekarja

bibliotekarski svetnik -ega -a m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarja z doktoratom

bibliotekarski svetovalec -ega -lea [uc] m 1. do 2009 najvisji strokovni naziv za delavca v bibliotekarstvu 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarja z magisterijem

bibliotekarski tehnik -ega -a m, nekdaj strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca oziroma delavko z osnovnosolsko izobrazbo

bibliotekarski visji svetnik -ega -ega -a m najvisji strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarskega svetnika

bibliotekarsko drustvo -ega -a s stanovska organizacija delavcev v knjiznicarstvu; sin. drustvo bibliotekarjev

bibliotekarsko komuniciranje -ega -a s metode informacijskega dela z uporabniki v knjiznici

bibliotekarstvo -a s 1. dejavnost, ki se ukvarja s sistematicnim zbiranjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem knjiznicnega gradiva, informacij ter z organizacijo in poslovanjem knjiznic; sin. knjiznicarstvo, knjiznicarska dejavnost, bibliotekarska stroka, knjiznicarska stroka; prim. knjiznicna dejavnost 2. znanost, ki proucuje teorijo, nacela, razvoj in delovanje knjiznicarstva; sin. bibliotekarska znanost; prim, informacijska znanost

bibliotekologija -e z veda 0 zgodovinskem razvoju knjiznic in knjiznicarstva; sin. zgodovina knjiznicarstva, knjiznicarska zgodovina; prim, zgodovina bibliotekarstva bibliotekonomija -e z veda o organiziranosti in poslovanju knjiznice in knjiznicarstva; sin. nauk o knjiznicah; prim, splosna bibliotekonomija, strokovna bibliotekonomija

biblioterapevtski postopek -ega -pka m postopek za odpravljanje poskodb obolelega knjiznicnega gradiva

biblioterapija -e z 1. psiholoska metoda zdravljenja z branjem 2. odpravljanje poskodb obolelega knjiznicnega gradiva

BICI BICI-ja [bici] m, krat. (ang. Book and Component Identifier) gl. identifikator knjige in sestavnega dela in oznacevalnik knjige in sestavnega dela

bilten -a m serijska publikacija, navadno brosirana, ki jo izdaja upravni organ, ustanova, organizacija, zdruzenje, podjetje

bilten izvleckov -a ~ m serijska publikacija, ki prinasa analiticno bibliografijo z izvlecki; sin. referatni casopis, referatni zurnal, referatni bilten, analiticni bilten

bilten novosti -a ~ m 1. bilten, v katerem knjiznica predstavlja svoje najnovejse knjiznicno gradivo 2. bilten s podatki o najnovejsih knjigah na trziscu, ki ga izda zaloznik

bilten signalnih informacij -a m bilten, v katerem so objavljene signalne informacije (2), navadno kot kopije kazal strokovnih in znanstvenih casopisov; sin. signalni bilten

biobibliografija -e i bibliografija (2), ki vsebuje tudi zivljenjepisne podatke bibliografiranca, bibliografirancev

biobibliografski katalog -ega -a m po abecedi urejen popis avtorjev z njihovim zivljenjepisom in bibliografijo (2)

biobibliografski leksikon -ega -a m leksikon, ki obsega hkrati biografske in bibliografske informacije

biograf -a m sestavljalec, pisec biografije; sin. zivljenjepisec

biografija -e z pisni prikaz zivljenja, dela kake osebe; sin. zivljenjepis; prim. biografski roman, biografsko delo

biografiranec -nca m oseba, ki jo opisuje biografija

biografski leksikon -ega -a m leksikon s podatki o pomembnih osebnostih in njihovem delu; prim, biografski vodnik

biografski roman -ega -a m zivljenje, delo kake osebe v obliki romana; prim. biografija, biografsko delo

biografski vodnik -ega -a m publikacija s podatki o zivljenju, delu znanih osebnosti, navadno na dolocenem podrocju, npr. Kdo je kdo?; prim. biografski leksikon

biografsko delo -ega -a s delo, ki obravnava, prikazuje zivljenje, delo kake osebe; prim, biografija, biografski roman

BL BL-a [beel -ela] m, krat. (ang. British Library) gl. Britanska knjiznica

bliskovni pomnilnik -ega -a m pomnilniski medij majhnih dimenzij in velike zmogljivosti, ki se uporablja zlasti v prenosnih napravah, npr. v USB-kljucu, digitalnem fotoaparatu

blog -a m, gl. spletni dnevnik

bloger -ja m avtor spletnega dnevnika; sin. spletnicar

blok -a m 1. snopic zlepljenih, spetih listov, npr. blok slik 2. v MARC-formatih s standardom dolocena skupina podatkov v bibliografskem opisu, npr. blok kodiranih podatkov, blok za opisne podatke 3. neustr. gl. knjizni blok

blok bibliografskega opisa neustr., gl. blok za opisne podatke

blok glavnega opisa neustr., gl. blok za opisne podatke

blok kodiranih podatkov -a - m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki v kodirani obliki, tj. splosnimi podatki a) o obdelavi, npr. datum vnosa, transliteracija b) o jeziku opisovane enote, drzavi izida c) o vrsti gradiva, npr. kartografsko gradivo; sin. blok sifriranih podatkov

blok slik -a - m komplet vsebinsko povezanih listov s podatki, slikami, namenjen prikazovanju na stojalu

blok sifriranih podatkov -a - m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki v sifrirani obliki, tj. splosnimi podatki a) o obdelavi, npr. datum vnosa, transliteracija b) o jeziku opisovane enote, drzavi izida c) o vrsti gradiva, npr. kartografsko gradivo; sin. blok kodiranih podatkov

blok za identifikacijo -a m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj s stevilkami za identifikacijo zapisa in v njem obdelane opisovane enote, npr. identifikator zapisa, ISBN, ISSN, prstni odtis, CODEN, identifikator clanka

blok za intelektualno odgovornost -a m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj z imeni oseb ali korporacij, ki nosijo primarno ali sekundarno odgovornost za nastanek opisovane enote

blok za mednarodno rabo -a m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki za mednarodno izmenjavo bibliografskih zapisov, npr. vir podatkov, nacionalni center za ISSN, elektronska lokacija in dostop

blok za nacionalno rabo -a m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki za nacionalno rabo v bibliografskih sistemih, ki uporabljajo UNIMARC-format kot osnovo za lastni format, npr. podatki o zalogi v COMARC-formatu

blok za opisne podatke -a - m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj, ki vsebuje vsa obmocja ISBD-ja razen opomb (2) in standardnih stevilk

blok za opombe -a - - m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj z opombami (2), ki dopolnjujejo in pojasnjujejo bibliografski opis, opisujejo videz opisovane enote, njeno vsebino

blok za povezovanje -a m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj s podatki, pomembnimi za povezavo z drugimi bibliografskimi zapisi

blok za sorodne naslove -a m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj z vsemi naslovi opisovane enote razen stvarnega naslova, npr. enotni naslov, variantni naslov, dodatni naslov

blok za vsebinsko analizo -a m, v MARC-formatih skupina polj in podpolj z vsebinskimi oznakami, npr. z gesli, UDK-vrstilci

blokirana beseda -e -e i beseda, ki je zaradi pogostosti ali nepomembnosti izlocena iz postopkov poizvedovanja, avtomatskega indeksiranja, npr. veznik

blokiranje besed -a - s izlocanje blokiranih besed iz postopkov poizvedovanja, avtomatskega indeksiranja

Blu-ray disk - -a [blu rej] m (krat. BD) (ang. Blu-ray Disc) opticni disk premera 12 cm, ki ima zaradi izboljsane tehnologije mnogo vecjo zmogljivost kot kompaktni disk in DVD

bluesheet -a [blusit] m, ang., gl. navodila za uporabo (podatkovne zbirke)

boh. okrajs. (bohoricica) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v bohoricici in v bibliografskem opisu transliterirani

bohoricica -e i 1. crkopis pri Slovencih do srede 19. stoletja, poimenovan po Adamu Bohoricu (1520-1598) 2. gl. boh.

bolnisnicna knjiznica -e -e i specializirana knjiznica za bolnike; prim. medicinska knjiznica

Boolov izraz -ega -a [bulov] m, v informatiki iskalni izraz, ki je sestavljen z uporabo Boolovih operatorjev; sin. logicni izraz

Boolov logicni operator neustr., gl. Boolov operator

Boolov operator -ega -ja [bulov] m, v informatiki operator, ki doloca, katera logicna operacija se izvede pri poizvedovanju, zlasti konjunkcija, disjunkcija in negacija; sin. logicni operator; prim, operator blizine, relacijski operator

Boolova algebra -e -e [bulova] z, v informatiki sistem pravil (poimenovan po angleskem matematiku G. F. Boolu, 1815-1864), za izvajanje logicnih operacij z logicnimi spremenljivkami, ki lahko zavzamejo samo vrednosti da in ne

Boolova logika -e -e [bulova] z, v informatiki logika, ki temelji na Boolovi algebri

Boolovo iskanje neustr., gl. Boolovo poizvedovanje

Boolovo poizvedovanje -ega -a [bulovo] s, zarg., v informatiki poizvedovanje, pri katerem je iskalni zahtevek podan z Boolovim izrazom

bosanc. okrajs. (bosancica) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v bosancici in so v bibliografskem opisu transliterirani

bosancica -e z 1. razlicica cirilice, ki se je uporabljala v Bosni, Dubrovniku in srednji Dalmaciji v srednjem veku 2. gl. bosanc.

br. okrajs. (brosirani) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota v brosirani vezavi; sin. bros.

Bradfordov zakon -ega -ona [bredfordov] m, v bibliometriji (poimenovan po S. C. Bradfordu, 1878-1948) zakon o razporeditvi clankov v znanstvenih casopisih glede na njihovo znanstveno podrocje; sin. zakon o razprsenosti clankov, zakon o distribuciji clankov; prim. Lotkov zakon

Braillova pisava -e -e [brajlova in brajeva] z (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz tock in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. brajlica, brajica; prim, reliefni tisk

Braillova vrstica -e -e [brajlova in brajeva] z dodatek tipkovnici, ki slepim omogoca branje (2) podatkov z racunalniskega zaslona v brajlici

brajica -e i (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz tock in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. brajlica, Braillova pisava; prim, reliefni tisk

brajlica -e i (poimenovana po L. Braillu, 1809-1852) pisava za slepe z reliefnimi pismenkami, sestavljenimi iz tock in jo je za slovenski jezik priredil Vinko Bek leta 1889; sin. Braillova pisava, brajica; prim, reliefni tisk

bralcev konto -ega -a [uc] m kartotecni list, racunalniski zapis (1) z bralcevimi osebnimi podatki in evidenco izposojenega gradiva; sin. bralcev list; prim, bralni listek

bralcev list -ega -a [uc] m, gl. bralcev konto

bralcev zepek -ega -pka [uc] m kartonski zavihek za shranjevanje bralcevega konta in knjiznih listkov izposojenega gradiva

bralceva izkaznica -e -e [uc] i dokazilo o clanstvu, ki identificira bralca (2) in mu daje pravico do uporabe knjiznice in njenih storitev; sin. clanska izkaznica

bralceva stevilka -e -e [uc] z stevilka, ki jo dobi uporabnik ob vpisu v knjiznico in se uporablja za evidenco izposojenega gradiva; sin. evidencna stevilka bralca

bralec -lea [uc] m 1. kdor v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in knjiznicno gradivo; sin. knjiznicni uporabnik, uporabnik knjiznice, obiskovalec knjiznice (2), knjiznicni obiskovalec (2), uporabnik (1); ant. nebralec (1); prim, izposojevalec (2) 2. kdor bere; sin. citatelj 3. v mnozini sirsi krog ljudi, ki bere; sin. bralstvo, citateljstvo

bralka -e [uk] z 1. zenska, ki v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in knjiznicno gradivo; sin. uporabnica knjiznice, obiskovalka knjiznice (2), knjiznicna obiskovalka (2), knjiznicna uporabnica, uporabnica (1); prim. izposojevalka (2) 2. zenska, ki bere; sin. citateljica 3. zarg., gl. bralna ura

bralna celica -e -e z manjsi prostor v knjiznici, ki je namenjen za delo posameznika; sin. karel, studijska celica; prim, bralna nisa

bralna kultura -e -e z obvladovanje vseh vrst branja, zanimanje za razlicne literarne zvrsti in njihovo poznavanje; sin. kultura branja

bralna navada -e -e 2 1. v mnozini navade, ki jih ima kdo v zvezi z branjem 2. osebni odnos do branja, njegove pogostnosti, vrste ctiva

bralna nisa -e -e i zamejen prostor v citalnici ali v obmocju prostega pristopa, namenjen za delo posameznika ali manjse skupine; prim, bralna celica

bralna sposobnost -e -i i obvladovanje zahtevnejsih tehnik branja z istocasnim razumevanjem in zmoznostjo interpretacije prebranega; prim. bralna spretnost

bralna spretnost -e -i i obvladovanje osnovne tehnike branja (1); prim, bralna sposobnost

bralna ura -e -e i skupinska oblika knjizne vzgoje z branjem za otroke; sin. bralka (3), ura branja; prim, ura pravljic

bralna vzgoja -e -e i nacrtno razvijanje bralne sposobnosti

bralna znacka -e -e i akcija podeljevanja priznanj mladim bralcem za organizirano branje leposlovja

bralni interes -ega -a m interes za doloceno vrsto branja kot individualna znacilnost bralca

bralni listek -ega -tka m bralcevemu kontu podoben listek, navadno v solskih knjiznicah, namenjen belezenju bralcevih navad, interesov; prim, bralcev konto

bralni pult -ega -a m pult s posevno vrhnjo ploskvijo za branje vecjih knjig

bralni trak -ega -u m v knjizni blok uvezan trak za zaznamovanje strani; prim. knjizno znamenje

bralni vecer -ega -a m kulturna prireditev, namenjena glasnemu branju zlasti literarnih besedil, pogosto z nastopom avtorja, avtorjev

bralni znak -ega -a m, gl. knjizno znamenje

bralnica -e z, zastar., gl. citalnica

bralnik -a m 1. v racunalnistvu naprava, ki bere (3) podatke na fizicnem nosilcu (1) in jih pretvori v digitalno obliko, npr. opticni bralnik; sin. citalnik (1) 2. racunalniski program za branje (2) elektronskih knjig (1, 2) 3. manjsa prenosna racunalniska naprava za listanje, branje (2) elektronskih dokumentov; sin. citalnik (3), elektronska knjiga (3)

bralnik cftne kode -a m, v racunalnistvu vhodna enota za branje (4) crtnih kod; sin. citalnik crtne kode, citalnik palicne kode

bralnik mikrofilmov -a ~ m naprava za branje, gledanje mikrofilmov; sin. citalnik mikrofilmov, mikrofilmski citalnik; prim, mikrocitalnik

bralnik mikrofisev -a ~ m naprava za branje, gledanje mikrofisev; sin. citalnik mikrofisev; prim, mikrocitalnik

bralnik mikrokartic -a ~ m naprava za branje, gledanje mikrokartic; sin. citalnik mikrokartic; prim, mikrocitalnik

braino drustvo -ega -a s 1. zdruzenje, ki se ukvarja z razsirjanjem branja, bralne kulture in njihovim proucevanjem; prim, drustvena knjiznica (1) 2. zgod. splosna knjiznica (2), organizirana kot kulturno-prosvetno drustvo; prim, citalnica (2)

braino obdobje -ega -a s 1. vsaka od stopenj v procesu bralnega razvoja bralca 2. obdobje, ko otroci ze berejo in pridobivajo bralne navade; prim. predbralno obdobje

braino znamenje -ega -a s, gi. knjizno znamenje

bralstvo -a [us] s sirsi krog ljudi, ki bere; sin. bralec (3), citateljstvo

branje -a s 1. razpoznavanje znakov za glasove in njihovo vezanje v besede; sin. citanje (1) 2. razpoznavanje znakov, besed in dojemanje vsebine besedila, sporocila, npr. aktivno, kognitivno branje; sin. citanje (2) 3. kar je namenjeno branju; sin. berilo (2), citanje (3), ctivo 4. v racunalnistvu dobivanje podatkov s pomnilniskega medija ali vhodne enote, npr. branje podatkov z diskete; sin. citanje (4)

brati berem nedov. 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede, npr. brati gotico; sin. citati (1) 2. razpoznavati znake, besede in dojemati vsebino besedila, sporocila, npr. brati knjigo; sin. citati (2) 3. v racunalnistvu dobivati podatke s pomnilniskega medija ali vhodne enote, npr. brati podatke s trdega diska; sin. citati (3)

brati korekture berem ~ nedov., v tiskarstvu oznacevati, popravljati napake, nastale pri tipkanju, stavljenju

breve -a m krajsi papeski odlok ali listina, izdan v manj slovesni obliki; prim. bula

brevir -ja m knjiga vsakdanjih obveznih molitev za duhovnike

brezkislinski papir -ega -ja m, v papirnistvu papir brez kislin in drugih skodljivih kemicnih snovi, ki se uporablja za zascito arhivskih izvodov tiskanih publikacij; prim, casovno obstojni papir, nevtralni papir

brezlesni papir -ega -ja m, v papirnistvu kvaliteten tiskovni, pisalni papir; prim. lesni papir, papir iz krpovine

brezplacna storitev -e -tve i knjiznicna storitev, do katere imajo uporabniki knjiznice pravico brez placila nadomestila, npr. uporaba citalnice, izposoja; ant. placljiva storitev

Britanska knjiznica -e -e z (krat. BL) nacionalna knjiznica v Veliki Britaniji

brkljalnik -a m, gi. pregledovalnik

bros. okrajs. (brosirani) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota v brosirani vezavi; sin. br.

brosirana knjiga -e -e z, v knjigovestvu knjiga v mehki vezavi; prim, brosura (1)

brosirana vezava -e -e z, gi. mehka vezava

brosirani -a -o prid. 1. ki je v mehki vezavi, npr. brosirana izdaja 2. gl. br. in bros.

brosura -e z 1. publikacija v mehki vezavi; prim, brosirana knjiga, knjiga (2) 2. po Unescovi razvrstitvi tiskana monografska publikacija, ki obsega 5 do 48 strani; prim, knjiga (3)

brskalnik -a m, gl. pregledovalnik

brskanje -a s 1. prizadevno iskanje, zlasti z listanjem po knjigah, dokumentih 2. nenacrtno iskanje, pregledovanje informacij po elektronskih virih

bukovnik -a m, zgod. samouki kmet, rokodelec, ki se je ukvarjal s prepisovanjem, prevajanjem, prirejanjem protestantskih, kasneje tudi katoliskih in posvetnih besedil

bukvarna -e z, zastar., gl. knjigarna

bukvarnica -e z, zastar., gl. 1. knjigarna 2. knjiznica (1)

bukve -kev z, mn., zastar., gl. knjiga (1)

bukvice -ic z, mn., zastar., gl. knjiga (1)

bula -e z pomembna papeska ali vladarska listina s kovinskim pecatom, npr. zlata bula Karla IV.; prim, breve

bulvarski tisk -ega -a m lahkoten, manj vreden tisk (2), literatura; prim. rumeni tisk

bustrofedon -a m (gr. boustrophedon) zgod. nacin pisanja z menjavanjem smeri od leve na desno v eni vrsti in od desne na levo v naslednji vrsti

C

C neskl. [eg] m oznaka za postavitev leposlovja v solski ali mladinski knjiznici, ki je primerno za otroke do 3. razreda osnovne sole; prim. P, M, L

ca okrajs. (lat. circa; okoli) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pred podatkom, npr. trajanje posnetka, leto izida, ki je samo ocenjen, npr. ca 60 min; sin. ok.

capsa -e [kapsa] z, lat., zgod. skatla v obliki valja, namenjena za shranjevanje zvitkov v anticnih knjiznicah; prim, scrinium

carniolica -e [karniolika] z, lat., gl. karniolika

cartridge -a [kartridz] m, ang., gl. sklenjenotracna kaseta

CBK CBK-ja [cebeka] m, krat., gl. Centralna biotehniska knjiznica

CCF ccF-a [ceceef -efa] m, krat. (ang. Common Communication Format) gl. Skupni komunikacijski format

CD CD-ja [cede -eja] m, krat. (ang. Compact Disk) gl. kompaktni disk in zgoscenka

CD-A CD-A-ja [cedea] m, krat. (ang. Compact Disk Audio) gl. zvocni CD

CD-bralnik neustr., gl. laserski gramofon

CD-citalnik neustr., gl. laserski gramofon

CD-gramofon -a [cede] m, gl. laserski gramofon

CD-I CD-l-ja [cedei] m, krat. (ang. Compact Disk Interactive) gl. interaktivni CD in interaktivni kompaktni disk

CD-plosca -e [cede] z, gl. kompaktni disk in zgoscenka

CD-Plus -a [cede] m kompaktni disk, na katerem so podatki v racunalnisko citljivi obliki in zvocni zapisi zdruzeni tako, da se jih da uporabljati v racunalniku v celoti, na laserskem gramofonu pa samo zvocni del

CD-predvajalnik -a [cede] m, gl. laserski gramofon

CD-R CD-R-a [cedeer -era] m, krat. (ang. Compact Disk Recordable) gl. zapisljivi CD(1)

CD-ROM CD-ROM-a [cederom] m, krat. (ang. Compact Disk Read-Only Memory) kompaktni disk, s katerega je mogoce podatke samo brati (3) in jih nanj ni mogoce zapisovati (2); sin. cederom; prim, zapisljivi CD (1, 2)

CD-ROM-bralnik -a [cederom] m, gl. CD-ROM-enota

CD-ROM-citalnik -a [cederom] m, gl. CD-ROM-enota

CD-ROM-enota -e [cederom] z, v racunalnistvu naprava za branje (4) CD-ROM-ov; sin. cederom enota, CD-ROM-citalnik, CD-ROM-pogon, CD-ROM-bralnik, CD-ROM-predvajalnik

CD-ROM-pogon -a [cederom] m, gl. CD-ROM-enota

CD-ROM-predvajalnik -a [cederom] m, gl. CD-ROM-enota

CD-ROM-publikacija -e [cederom] z, zarg. elektronska publikacija na CD-ROM-u

CD-RW CD-RW-ja [cedeerve -eja] m, krat. (ang. Compact Disk Rewritable) gl. zapisljivi CD (2)

CD-zapisovalnik -a [cede] m, v racunalnistvu naprava za zapisovanje podatkov na zapisljivi CD

CDNL CDNL-a [cedeenel -ela] m, krat. (angl. Conference of Directors of National Libraries) gl. Konferenca direktorjev nacionalnih knjiznic

cede -eja m, gl. kompaktni disk in zgoscenka

cedejka -e z, zarg., gl. kompaktni disk in zgoscenka

cederom -a m, gl. CD-ROM

cederom enota - -e z, gl. CD-ROM-enota

CEK CEK-a [cek] m, krat., gl. Centralna ekonomska knjiznica

celo ime neustr., gl. polno ime

celo platno -ega -a s 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je celoten ovoj oblecen v platno; sin. platnena vezava, platno; prim, polplatno 2. gl. pi in pi.

celo usnje -ega -a s 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je celoten ovoj oblecen v usnje; sin. usnjena vezava; prim, polusnje 2. gl. us

celostranski -a -o prid. ki obsega celotno stran, npr. celostranski oglas, celostranska ilustracija

celotni dokument -ega -enta m dokument v neokrnjeni in neskrajsani obliki; sin. integralni dokument

celotno besedilo -ega -a s 1. neokrnjeno besedilo dela, dokumenta, publikacije, sporocila; sin. integralno besedilo 2. celoten dokument v elektronski obliki, npr. celotno besedilo clanka; sin. polno besedilo

celovita vezava -e -e z, v knjigovestvu vezava, pri kateri so hrbet in platnice prevleceni z istim materialom, npr. celo platno, celo usnje; prim, polovicna vezava

CENL CENL-ja in CENL-a [cgenglg in ceeenel -ela] m, krat. (ang. Conference of European National Librarians) gl. Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjiznic

centralizirana baza podatkov -e -e ~ z, gl. centralizirana podatkovna zbirka

centralizirana katalogizacija -e -e z, gl. centralna katalogizacija

centralizirana knjiznica -e -e i vec knjiznic s skupnim upravnim in strokovnim vodenjem; ant. decentralizirana knjiznica

centralizirana nabava -e -e i nabava knjiznicnega gradiva za vec knjiznic z enega mesta; sin. osrednja nabava

centralizirana obdelava -e -e i obdelava knjiznicnega gradiva na enem mestu za vec knjiznic; ant. decentralizirana obdelava

centralizirana podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka, organizirana tako, da jo na enem racunalniku gradi vec organizacij, knjiznic; sin. centralizirana baza podatkov; ant. distribuirana podatkovna zbirka

centralizirana postavitev knjiznicnega gradiva -e -tve ~ ~ z postavitev knjiznicnega gradiva ene knjiznice na eni lokaciji; ant. decentralizirana postavitev knjiznicnega gradiva

Centralna biotehniska knjiznica -e -e -e z (krat. CBK) osrednja knjiznica za podrocje biotehnike Biotehniske fakultete Univerze v Ljubljani

Centralna ekonomska knjiznica -e -e -e z (krat. CEK) osrednja knjiznica za podrocje ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani

centralna katalogizacija -e -e z izdelava kataloznih vpisov za potrebe vec knjiznic na enem mestu zaradi poenotene in racionalizirane obdelave publikacij; sin. centralizirana katalogizacija; prim, enkratna katalogizacija

centralna katalogizacija slovenskega tiska -e -e - z (krat. CKST) centralna katalogizacija, ki jo opravlja Narodna in univerzitetna knjiznica na podlagi obveznih izvodov z obmocja Slovenije

centralna knjiznica -e -e i knjiznica, ki povezuje, usklajuje delovanje vec knjiznic dolocenega strokovnega podrocja, obmocja ali dolocene organizacije; sin. osrednja knjiznica, srediscna knjiznica

Centralna medicinska knjiznica -e -e -e z (krat. CMK) osrednja knjiznica za podrocje medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Centralna tehniska knjiznica -e -e -e z (krat. CTK) osrednja knjiznica za podrocje tehnike Univerze v Ljubljani

centralni katalog -ega -a m katalog (1), v katerem so v enoten pregled zdruzeni in s siglami knjiznic opremljeni katalozni vpisi gradiva vec knjiznic z dolocenega obmocja ali strokovnega podrocja, npr. centralni katalog knjig, centralni katalog periodicnih publikacij; sin. zbirni katalog; prim, kooperativni katalog, vzajemni katalog

Centralni katalog knjiznic Slovenije -ega -a m, nekdaj sistem centralnih katalogov, voden pri Narodni in univerzitetni knjiznici, v katerem so v enoten pregled zdruzeni in s siglami knjiznic opremljeni vpisi predvsem tujih publikacij, ki jih hranijo pomembnejse slovenske knjiznice

cenzor -ja m kdor opravlja cenzuro

cenzura -e i 1. omejevanje dostopa do gradiva, dokumentov, delov dokumentov, ki ne temelji na strokovnih nacelih 2. uradno pregledovanje javnosti namenjenih del 3. gl. cenzurni urad

cenzurirani rokopis -ega -a m od cenzurnega urada pregledan rokopis, navadno s crtanimi deli besedila

cenzurni izvod -ega -a m primerek rokopisa, odtisa namenjen cenzurnemu pregledu; sin. nadzorni izvod

cenzurni urad -ega -a m urad za opravljanje cenzure in odobritev natisa; sin. cenzura (3)

cenzus -a m seznam ohranjenih izvodov redke knjige ali tiskov (2) dolocenega tiskarja

cepitev serijske publikacije -tve z razdelitev serijske publikacije na dve novi in loceni serijski publikaciji ali na vec takih publikacij; sin. razcepitev serijske publikacije; prim, odcepitev serijske publikacije, zdruzitev serijske publikacije, prevzem serijske publikacije

cepljenje listov -a ~ s, v restavratorstvu metoda utrjevanja posameznega lista z njegovim razpolavljanjem po debelini in ponovnim zlepljenjem

cerkvena knjiznica -e -e i knjiznica, ki deluje v okviru cerkvene ustanove, npr. zupnijska, skofijska, papeska knjiznica

cerkveno ime -ega -ena s ime cerkvenih dostojanstvenikov, npr. papesko ime; ant. svetno ime

CERL CERL-ja in CERL-a [cgerglg in cerl] m, krat. (ang. Consortium of European Research Libraries) gl. Konzorcij evropskih znanstvenih knjiznic

cesarska knjiznica -e -e i zasebna knjiznica, ki je last cesarske rodbine, npr. Cesarsko-kraljeva dvorna knjiznica na Dunaju; prim, kraljevska knjiznica (1)

cicero -a m, v tiskarstvu osnovna merska enota velikosti tiskarskih crk (okrog 4,5 mm)

cikel iskanja neustr., gl. iskalni ciklus in poizvedovalni ciklus

cikl. okrajs. (ciklostil) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota razmnozena na stroju za odtis z matric (1), ki prepuscajo barvo; sin. strojep. avtogr.

ciklicno delo -ega -a s, zastar. delo, ki izide v vec zvezkih, npr. trilogija

ciklostil -a m 1. v tiskarstvu naprava za razmnozevanje vecje naklade odtisov z matric (1), ki prepuscajo barvo; prim, sapirograf 2. v tiskarstvu postopek razmnozevanja odtisov z matric (1), ki prepuscajo barvo 3. zarg. publikacija, natisnjena na stroju za razmnozevanje odtisov z matric (1), ki prepuscajo barvo 4. gl. cikl.

ciljna baza podatkov -e -e ~ z, gl. ciljna podatkovna zbirka (1, 2)

ciljna podatkovna zbirka -e -e -e z 1. podatkovna zbirka, v katero se prenasajo, shranjujejo podatki iz druge zbirke, drugih zbirk; sin. ciljna baza podatkov (1), ciljna zbirka (1); prim, izvorna podatkovna zbirka 2. podatkovna zbirka, ki jo za poizvedovanje izbere uporabnik, spletni iskalnik; sin. ciljna baza podatkov (2), ciljna zbirka (2)

ciljna skupina uporabnikov -e -e - z po dolocenih merilih izbrana skupina uporabnikov, ki ji je namenjena neka dejavnost knjiznice, npr. predsolski otroci, raziskovalci, studentje

ciljna zbirka -e -e z, gl. ciljna podatkovna zbirka (1, 2)

ciljni format -ega -a m, v MARC-formatih format racunalnisko citljivega zapisa, v katerega bodo podatki konvertirani; prim, izvorni format

ciljni tezaver -ega -vra m tezaver, ki nastane na podlagi enega ali vec izhodiscnih tezavrov; prim, izvorni tezaver

ciljni uporabnik neustr., gl. koncni uporabnik

ciljni zadetek neustr., gl. zadetek

ciljno iskanje neustr., gl. poizvedovanje

cimelija -e z anticni ali srednjeveski dragoceni rokopis, kodeks v knjiznici, cerkveni zakladnici; prim, dragoceno gradivo (1)

CIP CIP-a [cip] m, krat. (ang. Cataloguing in publication), gl. katalozni zapis o publikaciji

CIP-zapis -a [cip] m, gl. zapis za CIP

cir. okrajs. (cirilica) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v cirilici in so v bibliografskem opisu transliterirani

cirilica -e i 1. crkovna pisava, ki je po grski uncialni pisavi in glagolici nastala na Balkanskem polotoku v 10. stoletju, npr. makedonska, srbska, ruska cirilica 2. gl. cir.

cirograf -a m, gl. kirograf (1, 2)

citat -a m 1. besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno; sin. navedek 2. gl. bibliografski citat (1) in bibliografska navedba

citatni indeks -ega -a m popis dokumentov z dodanim seznamom vseh bibliografskih navedb v vsakem od teh dokumentov, ki omogoca iskanje tudi po bibliografskih navedbah, npr. Social Sciences Citation Index; sin. citatno kazalo, indeks citatov, kazalo citatov

citatni leksikon -ega -a m leksikon, ki navaja in popisuje krajse izreke, krilatice, odlomke, citate (1), jih vsebinsko razlaga, prevaja, ce je izvirnik (1) v tujem jeziku, in navaja natancne bibliografske podatke o izvoru; sin. bibliografija citatov, leksikon citatov

citatno kazalo -ega -a s popis dokumentov z dodanim seznamom vseh bibliografskih navedb v vsakem od dokumentov, ki omogoca iskanje tudi po bibliografskih navedbah, npr. Social Sciences Citation Index; sin. citatni indeks, indeks citatov, kazalo citatov

citirani dokument -ega -enta m 1. dokument, o katerem avtor v delu navaja (2) bibliografske podatke 2. tak dokument v citatnem kazalu

citiranje -a s 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, navadno z navedbo vira; sin. navajanje (1) 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature; sin. navajanje (2)

citiranost -i i dejstvo, da je neki dokument citiran (2), npr. velika citiranost, stopnja citiranosti

citirati -am dov. in nedov. 1. dobesedno podajati del drugega besedila, navadno z navedbo vira; sin. navajati (1) 2. podati bibliografske podatke o dokumentu, npr. citirati literaturo; sin. navajati (2)

CKST CKST-ja [cekaeste -eja] m, krat., gl. centralna katalogizacija slovenskega tiska

cm okrajs. (centimeter) v katalogizaciji oznaka merske enote v bibliografskem opisu pri navedbi mer opisovane enote; prim, palec

CMK CMK-ja [ceemka] m, krat., gl. Centralna medicinska knjiznica

cm/s okrajs. (centimeter na sekundo) v katalogizaciji oznaka merske enote v bibliografskem opisu neknjiznega gradiva pri navedbi hitrosti vrtenja, npr. magnetofonskega traku

COBIB C0BlB-a [kobib] m, krat. (ang. Cooperative Bibliographic DataBase) gl. Kooperativna bibliografska podatkovna zbirka

COBISS coBlss-a [kobis] m, krat. (ang. Cooperative Online Bibliographic System and Services) gl. Kooperativni online bibliografski sistem in servisi

coden -a [koden] m (ang. CODE Number) iz petih crk sestavljena koda, ki se uporablja v bibliografskih sistemih za nedvoumno identifikacijo serijskih publikacij namesto polnega ali skrajsanega naslova (2); sin. ASTM coden

cola -e z, gl. palec

COM COM-a [kom] m, krat. (ang. computer output on microform) gl. racunalniski izpis na mikroobliko

COMARC-format -a [komark] m, (ang. Cooperative MARC) 1. od leta 1991 razlicica formata MARC, ki se v Sloveniji uporablja v sistemu COBISS 2. od leta 1975 razlicica formata MARC za izmenjavo zapisov v ZDA

continuanda -e [kontinuanda] z, lat, gl. kontinuanda

cop. okrajs. (copyright) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti navedeno samo leto copyrighta

copyright -a [kopirajt] m, ang., v zaloznistvu 1. izkljucna pravica za javno izkoriscanje avtorskega dela; prim, zalozniska pravica 2. (znak © ) znamenje, zig v knjigi, ki opozarja na to pravico 3. gl. cop.

corpus separatum -a -a [korpus] m, lat., gl. korpus separatum

corr. okrajs. 1. (lat. correxit; popravil je) oznaka v besedilu, navadno rokopisu, kodeksu, pred katero je ime osebe, ki je besedilo popravila 2. nekdaj, v katalogizaciji (lat. corrigenda) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je publikaciji dodan list s seznamom napak in popravkov

corrigenda -end [korigenda] s, mn., lat. 1. seznam tiskarskih napak z ustreznimi popravki; sin. errata (1) 2. publikaciji prilozen listek s seznamom napak in popravkov; sin. popravki, errata (2); prim, tektura 3. gl. corr. (1, 2)

COSEC -a [kosec] m, krat. (ang. Consortium of Slovenian Electronic Collections) prvi knjiznicni konzorcij v Sloveniji, namenjen ucinkovitejsi nabavi elektronskih virov za vse vrste knjiznic, ustanovljen leta 2003

CTK CTK-ja [ceteka] m, krat., gl. Centralna tehniska knjiznica

Cutterjev znak -ega -a [katerjev] m, gl. Cutterjeva signatura

Cutterjeva klasifikacija -e -e [katerjeva] z po C. A. Cutterju (1837-1903) poimenovani klasifikacijski sistem s crkovnimi oznakami, pri katerem se uporablja sedem razsirljivih shem, ki imajo razlicen obseg glede na velikost knjiznice

Cutterjeva signatura -e -e [katerjeva] m po C. A. Cutterju (1837-1903) poimenovani del signature v obliki niza crk in stevilk, ki navadno izhajajo iz imena avtorja, naslova publikacije, in je namenjen podrobnejsi razvrstitvi knjiznicnega gradiva v okviru klasifikacijske oznake; sin. Cutterjev znak; prim, avtorska signatura

cvetnik -a m, gl. antologija

cvetober -a m, gl. antologija

C

c-b okrajs. (crno-belo) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota v crno-beli barvi

casnik -a m serijska publikacija, ki izhaja navadno dnevno ali tedensko v vecjem formatu in prinasa porocila, informacije o tekocih dogodkih in splosnih temah; sin. list (3); prim, casopis

casopis -a m serijska publikacija, ki izhaja tedensko ali v daljsih presledkih in se po vsebini omejuje na doloceno strokovno podrocje ali na dolocen sloj prebivalcev; sin. revija; prim, casnik

casopisje -a s skupno poimenovanje za casnike in casopise; prim, periodicni tisk

casopisna citalnica -e -e z citalnica, v kateri je na razpolago casopisje; sin. revijska citalnica

casopisna knjizna zbirka -e -e -e z, v zaioznistvu knjizna zbirka (1, 2) navadno ponatisnjenih uspesnic, ki jo izda casopisna zalozba in jo prodaja po nizki ceni s svojim casopisom, casnikom

casopisna zbirka -e -e z zbirka knjiznicnega gradiva, ki obsega predvsem casnike in casopise

casopisni izrezek -ega -zka m iz casnika, casopisa izrezan clanek, novica, fotografija, oglas

casopisni oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice, ki zbira, hrani, obdeluje in daje v uporabo casnike in casopise; sin. revijski oddelek

casopisni papir -ega -ja m, v papirnistvu tanjsi lesni papir, navadno v zvitkih, za tiskanje casnikov, casopisov

casovna determinanta -e -e z, gi. casovno dolocilo

casovna oznaka -e -e i oznaka na serijski publikaciji, ki z letnico ali datumom oznacuje casovno obdobje, za katerega je publikacija izsla, npr. maj 1972; prim, casovna predmetna oznaka, casovno dolocilo, stevilcenje (2)

casovna predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna oznaka, ki oznacuje casovno obdobje, obravnavano v dokumentu, publikaciji, npr. srednji vek, 16. stoletje, 1990-1999; prim, casovna oznaka

casovna ureditev -e -tve z, gi. kronoloska ureditev

casovni register -ega -tra m, gl. casovno kazalo (1, 2) in kronolosko kazalo (1, 2)

casovno dolocilo -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi dolocilo, ki podrobneje casovno opredeli in/ali omeji predmetno znacnico; sin. casovna determinanta, kronoloska determinanta; prim, casovna oznaka

casovno kazalo -ega -a s 1. bibliografiji (1) dodan pregled bibliografskih enot, urejenih po casu nastanka, z navedbo stevilke bibliografske enote; sin. casovni register, kronolosko kazalo (1) 2. casovni pregled v publikaciji, dokumentu omenjenih dogodkov po letih, obdobjih; sin. casovni register (2), kronolosko kazalo (2)

casovno obstojni papir - -ega -ja m, v papirnistvu tiskovni papir brez kislin in drugih skodljivih kemicnih snovi; sin. permanentni papir, trajno obstojni papir, trajni papir, trajnostni papir; prim, brezkislinski papir, nevtralni papir

casovno omejena dostopnost ~ -e -i i omejitev uporabe gradiva na cas, ki je krajsi od obicajnega roka izposoje; prim, delna dostopnost, omejena dostopnost

cekiranje neustr., gl. evidenca dotoka serijskih publikacij

cel. nasl, okrajs. (celni naslov) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti upostevan celni naslov, ali uvaja variantni naslov, ki je nad zacetkom besedila

celna stran -e -i z zgornja, prva oziroma neparna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. recto, desna stran; prim, hrbtna stran

celni naslov -ega -ova m 1. naslov, ki je naveden neposredno nad zacetkom besedila 2. gl. cel. nasl.

cetrtletna publikacija -e -e z, gl. cetrtletnik in tromesecnik

cetrtletnik -a m serijska publikacija, ki izide stirikrat v letu; sin. tromesecnik, cetrtletna publikacija

cetverka -e z (simbol 4°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti cetrtine tiskovne pole; sin. kvart

cip modul - -a m, v racunalnistvu izmenljiv, trajno zaprt modul z integriranim vezjem kot nosilcem elektronskih podatkov, programov

ciscenje gradiva -a - s, v restavratorstvu odstranjevanje umazanije s knjiznicnega gradiva, npr. mokro ciscenje, suho ciscenje gradiva; prim. elektronsko ciscenje gradiva

citalec mikrofilmov neustr., gl. citalnik mikrofilmov in bralnik mikrofilmov

citalec mikrokartic neustr., gl. citalnik mikrokartic in bralnik mikrokartic

citalnica -e i prostor, namenjen za branje, studij, uporabo knjiznicnega gradiva; sin. bralnica

citalnik -a m 1. v racunalnistvu naprava, ki bere (3) podatke na fizicnem nosilcu (1) in jih pretvori v digitalno obliko, npr. opticni citalnik; sin. bralnik (1) 2. naprava za citanje (2) nekaterih vrst nekonvencionalnega gradiva, npr. mikrofisev 3. manjsa prenosna racunalniska naprava za listanje, branje (2) elektronskih dokumentov; sin. bralnik (3), elektronska knjiga (3)

citalnik crtne kode -a - m, v racunalnistvu vhodna enota za branje (4) crtnih kod; sin. bralnik crtne kode, bralnik palicne kode

citalnik mikrofilmov -a - m naprava za branje, gledanje mikrofilmov; sin. bralnik mikrofilmov, mikrofilmski citalnik; prim, mikrocitalnik

citalnik mikrofisev -a - m naprava za branje, gledanje mikrofisev; sin. bralnik mikrofisev; prim, mikrocitalnik

citalnik mikrokartic -a - m naprava za branje, gledanje mikrokartic; sin. bralnik mikrokartic; prim, mikrocitalnik

citalnik palicne kode -a - - m, zastar., gl. citalnik crtne kode in bralnik crtne kode

citalnik-kopirnik neustr., gl. mikrocitalnik-kopirnik in mikrobralnik-kopirnik

citalnik-tiskalnik neustr., gl. mikrocitalnik-kopirnik in mikrobralnik-kopirnik

citalniska izposoja -e -e i izposojanje knjiznicnega gradiva za uporabo v citalnici; sin. izposoja v citalnici; ant. izposoja na dom; prim, prezencna izposoja, prezencna uporaba, referencna izposoja

citalniska knjiznica -e -e z, zgod. knjiznica, organizirana v okviru narodnopoliticnega drustva Narodna citalnica v drugi polovici 19. st.

citalniska zbirka -e -e i knjiznicno gradivo, ki je postavljeno v citalnici; sin. citalniski fond

citalniski fond -ega -a m knjiznicno gradivo, ki je postavljeno v citalnici; sin. citalniska zbirka

citalniski katalog -ega -a m katalog (1) citalniske zbirke

citalniski nadzornik -ega -a m oseba, ki skrbi za izposojo in red v citalnici; sin. nadzornik v citalnici, nadzornik citalnice

citalniski red -ega -a m navodila za poslovanje citalnice

citanje -a s 1. razpoznavanje znakov za glasove in njihovo vezanje v besede; sin. branje (1) 2. razpoznavanje znakov, besed in dojemanje vsebine besedila; sin. branje (2) 3. kar je namenjeno branju; sin. branje (3), berilo (2), ctivo 4. v racunalnistvu dobivanje podatkov s pomnilniskega medija ali vhodne enote, npr. citanje podatkov z diskete; sin. branje (4)

citanka -e z 1. ucbenik s krajsimi sestavki za jezikovni pouk; sin. berilo (1) 2. pomozni ucbenik z izbranimi sestavki iz kake stroke, npr. zgodovinska citanka

citatelj -a m, zastar., gi. bralec (2)

citateljica -e z, zastar., gi. bralka (2)

citateljstvo -a s, zastar., gi. bralstvo

citati -am nedov. 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede, npr. citati gotico; sin. brati (1) 2. razpoznavati znake, besede in dojemati vsebino besedila, sporocila, npr. citati casopis; sin. brati (2) 3. v racunalnistvu dobivati podatke s pomnilniskega medija ali vhodne enote, npr. citati crtno kodo; sin. brati (3)

clan knjiznice -a - m kdor je vclanjen v knjiznico; ant. neclan knjiznice

clanarina -e z znesek, ki ga v nekaterih knjiznicah navadno letno placujejo clani knjiznice in tako pridobijo pravico uporabe knjiznicnih storitev

clanek -nka m krajsi sestavek v serijski publikaciji, zborniku, navadno neliterarne vsebine; prim, sestavni del, prispevek

clanska izkaznica -e -e z dokazilo o clanstvu, ki identificira bralca (2) in mu daje pravico do uporabe knjiznice in njenih storitev; sin. bralceva izkaznica

crka za crko neustr., gl. ureditev crka za crko

crkovna oznaka -e -e z oznaka, ki sestoji samo iz crk; prim, stevilcna oznaka, alfanumericna oznaka

crkovna pisava -e -e z glasovna pisava, pri kateri pismenke zaznamujejo dolocen glas, npr. latinica, cirilica; sin. alfabetografska pisava, literalna pisava; prim, foneticna pisava, zlogovna pisava

crkovni podatek -ega -tka m podatek, ki ga predstavljajo znaki abecede; ant. stevilski podatek; prim, alfanumericni podatek

crkovni znak -ega -a m znak, ki predstavlja crko abecede; sin. alfabetski znak, alfabeticni znak; prim, numericni znak, alfanumericni znaki

crkovno-stevilcna oznaka -e -e z oznaka, ki sestoji iz crk in stevk; sin. alfanumericna oznaka; prim, stevilcna oznaka, crkovna oznaka

crna lista uporabnikov -e -e - 2 seznam uporabnikov knjiznice, ki jim je zaradi neupostevanja knjiznicnih pravil odvzeta pravica uporabe nekaterih storitev

crna umetnost -e -i z, nekdaj poimenovanje tiskarstva v Guttenbergovem casu; prim, bela umetnost

crnilo -a m tinta navadno erne barve, npr. zelezogalno crnilo

crno-belo neskl. 1. v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je slikovni del opisovane enote v crno-beli barvi; prim, barve 2. gl. c-b

crtica -e z (znak - ) 1. v katalogizaciji znak, ki nadomesti stevko v neznani, neugotovljeni letnici; prim, pomisljaj 2. v UDK simbol, ki uvaja nekatere posebne privesne vrstilce

crtna koda -e -e z kodiran zapis (1), sestavljen iz razlicno debelih vzporednih crt in presledkov, za oznacevanje knjiznicnega gradiva, clanskih izkaznic; sin. palicna koda

ctivo -a s kar je namenjeno branju, npr. domace, obvezno ctivo; sin. branje (3), berilo (2), citanje (3)

D

D neskl. [db] m, krat. (dar) pri inventarizaciji oznaka v inventarni knjigi za nacin pridobitve knjiznicnega gradiva z darovanjem, donacijo

dajanje informacij -a - s nudenje, sporocanje informacij na zahtevo, npr. dajanje informacij po telefonu; prim, informiranje, posredovanje informacij

dajati informacije dajem - nedov. nuditi, sporocati informacije na zahtevo, npr. dajati informacije po telefonu; prim, informirati, posredovati informacije

dajncica -e z poskus crkopisa pri Slovencih v prvi polovici 19. stoletja, poimenovan po Petru Dajnku (1787-1873)

daktiloskript -a m, gi. tipkopis

daljinski dostop neustr., gi. dostop na daljavo

damnatur -ja m, zgod. cenzorjeva prepoved natisa dolocenega dela; ant. imprimatur (1)

dar -u m 1. knjiznicno gradivo, ki ga knjiznici daruje fizicna, pravna oseba; sin. donacija 2. gl. D

darovalec -lea [uc] m oseba ali korporacija, ki je gradivo podarila sedanjemu lastniku; sin. donator; prim, sponzor, pokrovitelj, mecen

darovalka -e [uk] z zenska ali korporacija, ki je gradivo podarila sedanjemu lastniku; sin. donatorka; prim, sponzorka, pokroviteljica, mecenka

DAT DAT-a [dat] m, krat. (ang. Digital Audio Tape) v kaseto vlozen avdiotrak z digitalnim zapisom, ki omogoca kvalitetnejso reprodukcijo zvoka kot analogni zapis; sin. digitalni avdiotrak

dat. okrajs. (datirani) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota datirana

datirani -a -o prid. 1. opremljen z datumom, navadno nastanka, npr. datirana listina; ant. nedatirani 2. opredeljen glede casa nastanka 3. gl. dat.

datoteka -e z skupek podatkov, shranjenih v racunalnisko citljivi obliki; sin. racunalniska datoteka

datum izida -a - m dan, mesec in leto, ko je publikacija izsla; prim, leto izida, leto objave

datum privilegija -a - m dan, mesec in leto, ko je bila podeljena pravica za izdajo, natis publikacije

datum tiskanja -a - m dan, mesec in leto, ko je bila publikacija natisnjena; prim, leto tiskanja

DBJ DBJ-ja [dgbgjg] m, gl. Drustvo bibliotekarjev Jugoslavije

DBMS DBMS-a [debeemes -esa] m, krat. (ang. Data Base Management System) sistem za upravljanje podatkovnih zbirk

DBS DBS-a [debees -esa] m, krat., gl. Drustvo bibliotekarjev Slovenije

DDC DDC-ja [dedece -eja] m, krat. (ang. Dewey Decimal Classification) gl. Deweyeva decimalna klasifikacija

DDD neskl. [dedede] m, krat. (ang. Digital Digital Digital) oznaka na laserski plosci, da je pri snemanju, mesanju in/ali urejanju zvocnega zapisa ter izdelavi laserske plosce uporabljena digitalna naprava; prim. AAD, ADD

DDK DDK-ja [dedeka] m, krat., gl. Deweyeva decimalna klasifikacija

deacidifikacija -e z, v restavratorstvu zascita knjiznicnega gradiva s kemicno nevtralizacijo papirja; sin. razkislinjenje, nevtralizacija

decentralizirana knjiznica -e -e z knjiznica, katere delovne ali organizacijske enote poslujejo na vec lokacijah; ant. centralizirana knjiznica

decentralizirana obdelava -e -e z obdelava knjiznicnega gradiva, ki se dogovorno opravlja v vec sodelujocih knjiznicah; ant. centralizirana obdelava; prim, kooperativna katalogizacija

decentralizirana postavitev knjiznicnega gradiva -e -tve - - z postavitev knjiznicnega gradiva ene knjiznice na vec lokacijah, v vec skladiscih, zbirkah (2); ant. centralizirana postavitev knjiznicnega gradiva

decimalka -e z vsaka od stevk v decimalnem vrstilcu

decimalna klasifikacija -e -e z (krat. DK) hierarhicna klasifikacija z desetisko delitvijo razredov, podrazredov, npr. Deweyeva decimalna klasifikacija, Univerzalna decimalna klasifikacija

decimalni katalog -ega -a m 1. sistematski katalog z decimalno ureditvijo 2. zarg., gl. UDK-katalog

decimalni vrstilec -ega -lea m notacija v decimalni klasifikaciji

dedikacijski izvod -ega -oda m izvod s posvetilom, navadno podarjen

defektni izvod -ega -oda m izvod z napako, npr. slabo tiskan izvod; sin. makulatura, makulaturni izvod; prim, nepopolni izvod, poskodovani izvod

dejanska informacijska potreba -e -e -e z resnicna informacijska potreba, ki je lahko tudi v neskladju z informacijskim vprasanjem; prim, potencialna informacijska potreba, izrazena informacijska potreba

dejanski uporabnik -ega -a m uporabnik knjiznice, ki v dolocenem casu vsaj enkrat uporabi knjiznicne storitve; prim, potencialni uporabnik, nebralec (1)

dejavnik vpliva -a - m, gl. faktor vpliva in mera vpliva

dekretali -ov m, mn. papeski odloki o verskih zadevah

del -a m 1. vsaka izmed sestavin, poglavij, ki skupaj tvorijo celotno delo, publikacijo in ki ima lahko lasten naslov 2. vsaka fizicna enota knjiznicnega gradiva; sin. kos 3. gl. p. (2)

del zemljevida -a - m del (1) posameznega zemljevida, ki je nastal zaradi rezanja zemljevida na vec kosov ali zaradi omejene velikosti papirja za tiskarski stroj

delavska knjiznica -e -e i, zgod. knjiznica, namenjena splosni vzgoji, izobrazevanju, kulturi in razvedrilu delavcev, vclanjenih v socialisticno usmerjeno stanovsko organizacijo

delimiter neustr., gl. 1. omejevalec iskanja 2. locilec

deljena odgovornost -e -i z, v kataiogizaciji odgovornost dveh ali vec avtorjev, ki so opravili istovrstno delo; prim, mesana odgovornost, deljeno avtorstvo

deljeni katalog -ega -a m katalog (1), ki je zaradi obsega, formata ali razlicnih pravil razdeljen v vec zaporedij

deljeno avtorstvo -ega -a s, v kataiogizaciji soavtorstvo dveh ali vec avtorjev, ki so opravili istovrstno delo; prim, deljena odgovornost, mesano avtorstvo

delna dostopnost -e -i i omejitev uporabe gradiva glede na vrsto, njegovo obcutljivost, poskodovanost, dragocenost, npr. samo za uporabo v citalnici, samo za raziskovalce, samo z dovoljenjem avtorja; prim, casovno omejena dostopnost, omejena dostopnost

delna inventura -e -e i inventura dolocenega dela knjiznicnega fonda; prim. kontinuirana inventura

delni naslov -ega -ova m vsak izmed naslovov bibhografsko nesamostojnih del, ki so navedeni na naslovni strani; prim, vmesni naslov

delo -a s 1. kar je uresniceno z ubesedovanjem, upodabljanjem ali uglasbitvijo; sin. literarna enota; prim, bibliografska enota (1) 2. taksna intelektualna ali umetniska stvaritev, predstavljena v rokopisu ali objavljena v publikaciji, posredovana z ustnim izrocilom, govorom ali upodobljena 3. v FZBZ-ju abstraktna stvaritev ali umetniska stvaritev, ki obstaja samo kot skupna vsebina posameznih izraznih oblik 4. neustr., gl. knjiga (1)

delo brez avtorskih pravic -a s, v pravu delo, ki postane splosno dobro in ga je mogoce uporabljati, izvajati, izdati brez dovoljenja; ant. avtorsko delo (3); prim, delo v javni lasti

delo v javni lasti -a - - - s delo, za katero avtor ne uveljavlja avtorskih pravic; prim, delo brez avtorskih pravic

delo z bralci -a - - s dejavnosti knjiznice, ki so neposredno povezane z njenimi uporabniki, obiskovalci; sin. delo z uporabniki; prim, referencno delo

delo z uporabniki -a s dejavnosti knjiznice, ki so neposredno povezane z njenimi uporabniki, obiskovalci; sin. delo z bralci; prim, referencno delo

delovna kopija -e -e z kopija, navadno mikrofilma, mikrofisa, namenjena za uporabo, distribucijo; sin. referencna kopija; prim, glavni negativ, arhivska kopija (2)

delovna postaja -e -e z, v racunalnistvu zmogljivejsi osebni racunalnik z ustrezno periferno opremo, navadno povezan v lokalno racunalnisko omrezje in/ali v internet, npr. uporabniska delovna postaja

delovni zvezek -ega -zka m knjiga z nalogami, vprasanji in prostorom za vpisovanje resitev, odgovorov

demografski zemljevid -ega -a m zemljevid, ki kaze stanje, sestavo in gibanje prebivalstva

demoticna pisava -e -e z, gi. demotska pisava

demotska kurziva -e -e z, gi. demotska pisava

demotska pisava -e -e i poenostavljena hieratska pisava v starem Egiptu; sin. demotska kurziva, demoticna pisava

depo -ja m zaprto skladisce, navadno za manj uporabljano knjiznicno gradivo

depozit neustr., gl. 1. obvezni izvod 2. zapuscina

depozitarna knjiznica neustr., gl. depozitna knjiznica

depozitna knjiznica -e -e i 1. knjiznica, ki sprejema v hrambo knjiznicno gradivo drugih knjiznic; sin. skladiscna knjiznica (2) 2. knjiznica, ki po predpisu, pogodbi, dogovoru sprejema doloceno knjiznicno gradivo, navadno brezplacno; prim, arhivska knjiznica (1)

depozitni izvod neustr., gl. obvezni izvod

depozitno skladisce -ega -a s skladisce, ki sprejema v hrambo izloceno knjiznicno gradivo dolocenih knjiznic, npr. neke regije, drzave; sin. repozitorij (1)

dermatoid -a m, nekdaj usnju podoben umetni material za zavijanje, zascito knjig

deskriptivna bibliografija -e -e z, gl. opisna bibliografija

deskriptivna bibliografska obdelava -e -e -e z, gl. opisna bibliografska obdelava

deskriptivna katalogizacija -e -e z, gl. opisna katalogizacija

deskriptivni abstrakt -ega -a m, gl. deskriptivni izvlecek

deskriptivni izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki povzema vsebino dokumenta, a je ne vrednoti; sin. deskriptivni abstrakt; prim, kriticni izvlecek

deskriptor -ja m, pri vsebinski obdelavi standardizirana predmetna oznaka za dolocen pojem v tezavru; ant. nedeskriptor; prim, predmetni niz, kljucna beseda (1), sprejeti izraz, nesprejeti izraz

deskriptorski -a -o prid. ki se nanasa na deskriptor, npr. deskriptorski jezik

deskriptorski jezik -ega -ika m dokumentacijski jezik, ki se uporablja za vsebinsko obdelavo dokumentov, publikacij

deskriptorski sistem -ega -a m sistem oznacevanja, razvrscanja pojmov, dokumentov, publikacij po vsebini, zvrsti s pomocjo deskriptorjev; prim. klasifikacijski sistem, klasifikacija (3)

deskriptorsko kazalo -ega -a s kazalo (2) deskriptorjev, ki je pomozni del tezavra

desna stran -e -i z, gl. recto in celna stran

desna trunkacija neustr., gl. desni odrez in desno krajsanje

desni odrez -ega -eza m, pri poizvedovanju najpogostejsi odrez, pri katerem se z znakom za odrez okrajsa konec besede, besedne zveze; sin. desno krajsanje; prim, levi odrez, sredinski odrez

desno krajsanje -ega -a s, pri poizvedovanju najpogostejsi odrez, pri katerem se z znakom za odrez okrajsa konec besede, besedne zveze; sin. desni odrez; prim, levi odrez, sredinski odrez

determinanta -e z, gl. dolocilo

devede -eja m, gl. DVD

Deweyeva decimalna klasifikacija -e -e -e [djuijeva] z (krat. DDK in DDC) decimalna klasifikacija, poimenovana po M. Deweyu (1851-1931); prim. Univerzalna decimalna klasifikacija

deziderat -a m dokument, publikacija, ki ga knjiznica zeli pridobiti

dezinfekcija -e z, v restavratorstvu zascita knjiznicnega gradiva z unicevanjem mikroorganizmov, plesni

dezinsekcija -e z, v restavratorstvu zascita knjiznicnega gradiva z unicevanjem mrcesa

dezelna knjiznica -e -e i osrednja knjiznica dezele, ki ima navadno funkcijo drzavne knjiznice za to upravno obmocje

Di neskl. [del] m, krat. (dolznostni izvod) pri inventarizaciji oznaka v inventarni knjigi za nacin pridobitve knjiznicnega gradiva z dolznostnim izvodom; prim. O

diafilm -a m niz po vsebini povezanih diapozitivov na filmskem traku

diagnosticno sporocilo -ega -a s, v racunalnistvu sporocilo racunalniskega programa o napakah, tezavah v delovanju racunalniskega sistema, pri delu s programom, v obdelavi podatkov

diagonalno branje -ega -a s tehnika hitrega branja za iskanje podatkov ali spoznanj v dokumentih

diagr. okrajs. (diagram) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da opisovana enota vsebuje diagrame

diakriticni znak -ega -a m znak, ki pri crkah zaznamuje poseben izgovor

diamikrokartica -e z prosojna mikrokartica v velikosti diapozitiva

diapozitiv -a m pozitivna fotografska slika na filmu ali steklu, ki jo je mogoce projicirati

diateka -e z zbirka diapozitivov

digitalizacija -e z, v racunalnistvu pretvorba analognih podatkov v digitalno obliko za racunalnisko obdelavo, prenos podatkov, npr. digitalizacija zvoka, slike, tiskanega besedila; prim, skeniranje

digitalizator -ja m naprava za pretvarjanje analognih podatkov v digitalne, npr. skener

digitalizirani dokument -ega -enta m elektronski dokument, ki je nastal z digitalizacijo konvencionalnega dokumenta, analognega zvocnega zapisa, mikrooblike, npr. digitalizirani rokopis; prim, izvorno elektronski dokument, digitalni dokument

digitalizirati -am dov. in nedov., v racunalnistvu pretvoriti analogne podatke v digitalno obliko za racunalnisko obdelavo, prenos podatkov, npr. digitalizirati sliko, tiskano besedilo, srednjeveski rokopis, zvocni posnetek z gramofonske plosce; prim, skenirati

digitalna knjiznica -e -e i 1. knjiznicne in informacijske storitve, ki omogocajo uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno, komunikacijsko in programsko opremo brez casovnih in prostorskih omejitev; sin. virtualna knjiznica (1), knjiznica brez zidov; prim. tradicionalna knjiznica, hibridna knjiznica 2. knjiznica, ki daje uporabnikom na razpolago knjiznicno gradivo v elektronski obliki; sin. elektronska knjiznica; prim, hibridna knjiznica, tradicionalna knjiznica, virtualna knjiznica (1)

Digitalna knjiznica Slovenije -e -e - z (okrajs. dLib.si) spletni portal za dostop do digitaliziranih dokumentov vecjega stevila slovenskih knjiznic

digitalna locnica -e -e i razlika, ki nastaja v informiranosti in znanju tistih, ki imajo na razpolago sodobno informacijsko tehnologijo in tistih, ki tega nimajo

digitalna referencna sluzba -e -e -e z dejavnost referencne sluzbe z uporabo racunalnika, navadno po internetu; sin. elektronska referencna sluzba

digitalna storitev -e -tve i knjiznicna storitev, opravljena z racunalnikom, npr. elektronska dostava dokumentov, elektronska referencna sluzba; sin. elektronska storitev; prim, klasicna knjiznicna storitev

digitalna verzija -e -e i elektronska oblika dokumenta, ki obstaja tudi v konvencionalni obliki; sin. elektronska verzija; prim, elektronska izdaja

digitalni arhiv -ega -a m 1. arhiv (1) digitalnih dokumentov; sin. elektronski arhiv (1) 2. zbirka (1) vsebinsko, logicno povezanih elektronskih dokumentov, npr. disertacij, starejsih letnikov elektronskih casopisov; sin. elektronski arhiv (2)

digitalni avdiotrak -ega -u m (krat. DAT) v kaseto vlozen avdiotrak z digitalnim zapisom, ki omogoca kvalitetnejso reprodukcijo zvoka kot analogni zapis

digitalni dokument -ega -enta m dokument, ki je dostopen na elektronskem mediju (1) in je nastal z digitalizacijo ali ze izvorno z racunalnikom; sin. elektronski dokument; prim, digitalizirani dokument, izvorno elektronski dokument

digitalni medij -ega -a m fizicni medij za shranjevanje podatkov v digitalni obliki, npr. magnetni disk, laserski disk, bliskovni pomnilnik; prim. elektronski medij (1)

digitalni opticni disk -ega -ega -a m (krat. DOD) disk za lasersko zapisovanje (2) in branje (4) digitalnih zvocnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter racunalniskih podatkov in programov (npr. CD-ROM)

digitaini tisk -ega -a m, v tiskarstvu tiskanje z racunalnikom pripravljenega gradiva neposredno na tiskalniku brez tiskovne forme, npr. laserski, kapljicni tisk; sin. racunalniski tisk

digitaini zapis -ega -a m 1. zapis (1) podatkov z diskretnimi signali, npr. zapis v racunalniskem pomnilniku v binarni obliki; prim, analogni zapis 2. zapis (1) besedila, podatkov v racunalnisko citljivi obliki na elektronskem mediju (1); sin. elektronski zapis (2), racunalniski zapis (2), strojni zapis

dijaska knjiznica -e -e z del solske knjiznice, ki je namenjen dijakom srednje sole; prim, profesorska knjiznica

dijaski list -ega -a m leposlovni casopis dijakov srednje sole

dinamicna baza neustr., gl. dinamicna podatkovna zbirka

dinamicna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka, v kateri se podatki spreminjajo, popravljajo, dopolnjujejo in/ali vanjo dodajajo novi zapisi, npr. racunalniski katalog, telefonski imenik; ant. staticna podatkovna zbirka

dinamicni podatek -ega -tka m podatek, ki se zaradi svoje narave in/ali vsebine pogosto spreminja, npr. borzni tecaji, vremenski podatki; sin. spremenljivi podatek; ant. staticni podatek

dinasticno ime -ega -na s ime pripadnikov iste vladar rodbine, npr. Habsburzani

diorama -e i tridimenzionalna upodobitev s predmeti, liki, postavljenimi pred dvodimenzionalnim ozadjem

diploma -e i 1. zgod. srednjeveska listina o podelitvi kake pravice, naslova, posesti 2. dokument o zakljucenem solanju, navadno na visji ali visoki soli 3. neustr., gl. diplomsko delo 4. dokument o priznanju za uspeh

diplomatika -e z veda o srednjeveskih listinah

diplomirana bibliotekarka -e -e z naslov (3), ki si ga zenska pridobi ob zakljucku univerzitetnega studija bibliotekarstva

diplomirani bibliotekar -ega -ja m naslov (3), ki si ga kdo pridobi ob zakljucku univerzitetnega studija bibliotekarstva

diplomska naloga -e -e z, gl. diplomsko delo

diplomsko delo -ega -a s delo, ki ga predlozi kandidat ob zakljucku studija na visji ali visoki soli; sin. diplomska naloga

diptih -a m, zgod. dve z obrocki ali usnjenimi trakovi povezani preklopni povosceni tablici; prim, triptih, poliptih

direktni dostop -ega -opa m, gl. lokalni dostop (2) in neposredni dostop

direktor knjiznice -ja ~ m kdor ima vodilni in upravni polozaj v knjiznici; sin. predstojnik knjiznice, ravnatelj knjiznice, ravnatelj biblioteke, predstojnik biblioteke, upravnik knjiznice, upravnik biblioteke; prim, vodja knjiznice

direktorica knjiznice -e - z zenska, ki ima vodilni in upravni polozaj v knjiznici; sin. predstojnica knjiznice, ravnateljica knjiznice, predstojnica biblioteke, ravnateljica biblioteke, upravnica knjiznice, upravnica biblioteke; prim, vodja knjiznice

dirigent -enta m kdor umetnisko vodi orkester, pevski zbor; prim, zborovodja

dirigentka -e z zenska, ki umetnisko vodi orkester, pevski zbor; prim. zborovodkinja

diseminacija informacij -e - i priprava in posredovanje informacij posameznikom in/ali ciljnim skupinam uporabnikov; sin. razsirjanje informacij

diseminacija selektivnih informacij neustr., gi. selektivna diseminacija informacij

disertacija -e z 1. znanstveno delo, ki ga avtor predlozi za pridobitev naslova doktor znanosti; sin. doktorska disertacija, doktorska teza 2. gl. dokt. disert. in diss.

disertant -a m oseba, ki brani disertacijo; sin. izprasevanec (1), respondent

disertantka -e i zenska, ki brani disertacijo; sin. izprasevanka (1), respondentka

disjunkcija -e z, pri poizvedovanju logicna operacija, pri kateri sta operanda v iskalnem izrazu povezana z logicnim ALI, rezultat poizvedovanja pa so zadetki, ki vsebujejo vsaj eno od iskalnih besed ali obe iskalni besedi; prim. konjunkcija, negacija

disk -a m elektronski medij (1) v obliki krozne plosce, npr. trdi disk, gibki disk, opticni disk

disketa -e i disk v obliki gibke plasticne folije v ovitku, namenjen za magnetno zapisovanje (2) podatkov, standardne velikosti 8 palcev, 5,25 palca in 3,5 palca; sin. gibki disk, magnetna disketa, racunalniska disketa; prim, trdi disk

disketna enota -e -e z racunalniska periferna enota za zapisovanje podatkov na disketo in branje podatkov z diskete; sin. disketni pogon, disketnik

disketni pogon -ega -ona m, gl. disketna enota

disketnik -a m, zarg., gl. disketna enota

diskografija -e i strokovno urejen popis gramofonskih in/ali laserskih plosc

diskoteka -e i sistematicno urejena zbirka gramofonskih in/ali kompaktnih plosc; prim, fonoteka

diskovna enota -e -e z racunalniska periferna enota, ki obsega trdi disk in naprave za zapisovanje ter branje podatkov s tega diska; sin. diskovni pogon

diskovni pogon -ega -a m, gl. diskovna enota

dislocirana enota -e -e i enota knjiznice, ki posluje na drugi lokaciji

dislocirani oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice, ki posluje na drugi lokaciji

dislokacijski kljuc -ega -a m, v klasicnem katalogu na vsakem glavnem vpisu maticnega kataloga zabelezena navedba vseh znacnic, gesel, decimalnih vrstilcev, inventarnih stevilk, pod katerimi je publikacija uvrscena v knjiznicne kataloge, evidence; sin. razporejevalni kljuc, razvidnica vpisov; prim, sledisce (2), razporejevalni element, razvid pomoznih vpisov

diss, okrajs. (lat dissertatio; doktorska disertacija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota doktorska disertacija; sin. dokt. disert.

distribucija -e z razdeljevanje, razposiljanje ali drugacno razsirjanje naklade; sin. razpecevanje

distribuirana podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka, sestavljena iz vec na razlicnih racunalnikih shranjenih datotek, po katerih je mogoce socasno poizvedovanje; ant. centralizirana podatkovna zbirka

distribuirani informacijski sistem -ega -ega -a m, gi. porazdeljeni informacijski sistem

distribuirati -am dov. in nedov. razdeljevati, razposiljati ali drugace razsirjati naklado; sin. razpecevati

distributer -ja m kdor razdeljuje, razposilja ali drugace razsirja naklado; sin. razpecevalec

distributerka -e i zenska, ki razdeljuje, razposilja ali drugace razsirja naklado; sin. razpecevalka

distriktna biblioteka -e -e z, gi. okrajna knjiznica

DK DK-ja [deka] m, krat., gl. decimalna klasifikacija

dLib.si neskl. [dglib si] m, okrajs. (ang. Digital Library of Slovenia) gl. Digitalna knjiznica Slovenije

dnevni tisk -ega -a m casniki, ki izhajajo navadno vsak dan; sin. dnevnoinformativni tisk

dnevnik -a m 1. casnik, ki izhaja vsak dan 2. osebni, uradni zapiski o dozivljajih, dogodkih

dnevno casopisje neustr., gl. dnevni tisk

dnevnoinformativni tisk -ega -a m, gl. dnevni tisk

DOD DOD-ja [deode -eja] m, krat. (ang. Digital Optical Disk) gl. digitalni opticni disk

dod. okrajs. (dodatek) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da opisovana enota vsebuje dodatek (1)

dodatek -tka m 1. publikacija, dodana glavni publikaciji ob izidu ali kasneje; prim, priloga (1) 2. del publikacije, ki to publikacijo vsebinsko dopolnjuje, npr. dodatno besedilo 3. gl. dod.

dodatek k naslovu -tka m, v katalogizaciji beseda, besedna zveza, skupina znakov, ki opredeljuje ali dopolnjuje naslov, pojasnjuje znacaj, vsebino, nastanek publikacije in se pojavlja v zvezi s stvarnim ali katerim koli drugim naslovom; sin. dodatek k stvarnemu naslovu; prim, podnaslov, nadnaslov, dostavek k stvarnemu naslovu

dodatek k stvarnemu naslovu -tka m, zastar., gl. dodatek k naslovu

dodatek k znacnici -tka m, v katalogizaciji 1. oznaka, ki sledi znacnici in omogoca razlikovanje soimenjakov, npr. letnica rojstva, smrti, podrocje delovanja; sin. dopolnilo k znacnici (1), identifikacijska oznaka (2); prim. kvalifikator 2. oznaka naslova (3), geografska oznaka pri znacnici za vladarja, cerkvenega dostojanstvenika; sin. dopolnilo k znacnici (2); prim. kvalifikator

dodatek pri znacnici neustr., gl. dodatek k znacnici

dodatna naslovna stran -e -e -i z, v kataiogizaciji stran, ki je pred naslovno stranjo ali ji sledi, in je izbrana kot osnova za opis enote

dodatna navedba izdaje -e -e - z 1. navedba izdaje, ki se nanasa na izdajo znotraj dolocene izdaje, npr. ponatis tretje izdaje 2. dopolnilo k osnovni navedbi izdaje, npr. tretja izdaja s popravki

dodatni indeks -ega -a m abecedno ali numericno urejen seznam besed, besednih zvez, numericnih podatkov kot rezultat indeksiranja (2) posameznih iskalnih polj podatkovne zbirke; sin. dodatno kazalo, dodatni slovar; prim, osnovni indeks, pomozno kazalo

dodatni katalog -ega -a m katalog (1), ki je dopolnilo k abecednemu imenskemu, stvarnemu in sistematskemu katalogu, npr. naslovni katalog, tematski katalog

dodatni naslov -ega -ova m naslov, ki ga pri katalogiziranju doloci katalogizator kot dodatni iskalni element

dodatni natis -ega -a m, gl. dotis

dodatni slovar -ega -ja m, gl. dodatni indeks

dodatni vpis -ega -a m, v klasicnem katalogu katalozni vpis, ki pod drugo znacnico v celoti ali delno ponovi podatke glavnega v ; sin. kazalka (2); prim, glavni vpis, analiticni vpis

dodatno besedilo -ega -a s besedilo, ki dopolnjuje glavno besedilo, npr. predgovor, spremna beseda, uvod

dodatno gradivo -ega -a s, zastar., gl. spremno gradivo

dodatno kazalo -ega -a s, gl. dodatni indeks

dogovorjeni naslov -ega -ova m naslov, pod katerim je delo, ki izhaja pod razlicnimi naslovi, bolj znano; sin. konvencionalni naslov

DOI DOl-a [doj] m, krat. (ang. Digital Object Identifier) gl. identifikator digitalnega objekta in oznacevalnik digitalnega objekta

dokoncni vpis -ega -a m z vsemi podatki dopolnjen bibliografski opis publikacije v vec zvezkih, kosih, po izidu zadnjega zvezka

doksograf -a m, zgod. anticni pisec, ki je sistematicno uredil in ohranil misli, spise znamenitih predhodnikov

dokt. disert. okrajs. (doktorska disertacija) v kataiogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota doktorska disertacija; sin. diss.

doktorska disertacija -e -e i 1. znanstveno delo, ki ga avtor predlozi za pridobitev naslova doktor znanosti; sin. disertacija, doktorska teza 2. gl. dokt. disert. in diss.

doktorska teza -e -e z, gl. disertacija in doktorska disertacija

dokument -enta m 1. prenosu informacije namenjena materializirana oblika duhovne stvaritve, npr. clanek, zapis (1), slika, publikacija 2. kar je predmet dokumentalisticne obdelave; sin. dokumentacijska enota (1) 3. listina z uradno veljavo; sin. uradni spis (2)

dokumentacija -e z 1. urejena zbirka dokumentov in/ali podatkov o dokumentih 2. podatki, literatura o doloceni problematiki, npr. investicijska dokumentacija 3. zastar., gl. dokumentalistika

dokumentacijska dejavnost -e -i i dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim dokumentiranjem (1), oblikovanjem informacijskih zbirk; prim, informacijska dejavnost

dokumentacijska enota -e -e i 1. kar je predmet dokumentalisticne obdelave; sin. dokument (2) 2. posamezni vpis dokumenta v dokumentacijo

dokumentacijska kartica -e -e z listek, kartica z bibliografskimi podatki dokumenta, publikacije in vsebinskimi oznakami, oblikovanimi po nacelih dokumentalisticne obdelave; prim, katalozni listek

dokumentacijska kartoteka -e -e z kartoteka, v kateri so urejene dokumentacijske kartice

dokumentacijska obdelava neustr., gl. dokumentalisticna obdelava

dokumentacijska poizvedba -e -e z poizvedba v dokumentacijskem sistemu

dokumentacijska sluzba -e - z, gl. dokumentacijski center

dokumentacijska vrednost -e -i z primernost dokumenta, publikacije za dokumentalisticno obdelavo v dolocenem dokumentacijskem sistemu

dokumentacijski bilten -ega -a m bilten s popisom dokumentacijskih enot

dokumentacijski center -ega -tra m ustanova, enota ustanove, ki opravlja dokumentacijsko dejavnost; sin. dokumentacijska sluzba

dokumentacijski jezik -ega -ika m standardizirani jezik za indeksiranje (1) in iskanje podatkov v dolocenem dokumentacijskem sistemu

dokumentacijski opis -ega -a m bibliografski opis dokumenta, publikacije, izdelan po pravilih dolocenega dokumentacijskega sistema

dokumentacijski sistem -ega -a m sistem, ki zagotavlja optimalno zajemanje, obdelavo, shranjevanje in iskanje dokumentov, informacij v okviru dolocenega strokovnega, znanstvenega podrocja; sin. informacijsko-dokumentacijski sistem

dokumentacijsko gradivo -ega -a s gradivo, ki je predmet dokumentalisticne obdelave

dokumentacijsko-informacijska dejavnost -e -i z, gl. informacijsko-dokumentacijska dejavnost

dokumentalist -a m strokovnjak za dokumentalistiko, zlasti za analiticno obdelavo (1) dokumentov

dokumentalisticna obdelava -e -e z opisna bibliografska obdelava in analiticna obdelava (1) dokumenta, publikacije po pravilih dokumentalistike; prim, dokumentiranje (1), bibliografska obdelava

dokumentalistika -e z dejavnost, ki se ukvarja s teorijo in prakso izbiranja dokumentov in njihovo analiticno obdelavo (1), oblikovanjem informacijskih zbirk in diseminacijo informacij; sin. dokumentacija (3); prim, dokumentologija

dokumentalistka -e z strokovnjakinja za dokumentalistiko, zlasti za analiticno obdelavo (1) dokumentov

dokumentarna bibliografija -e -e z, zastar. bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije, ki pricajo o kulturnem delu kakega naroda, pokrajine, mesta

dokumentarno gradivo -ega -a s 1. gradivo, s katerim se kaj dokumentira 2. tako gradivo, nastalo navadno pri uradnem dopisovanju, poslovanju

dokumentiranje -a s 1. v dokumentalistiki oblikovanje dokumentacijskih enot z izdelavo bibliografskih vpisov, zlasti z opredelitvijo vsebine dokumentov, publikacij z metodami analiticne obdelave (1); prim, dokumentalisticna obdelava 2. izpricanje, podprtje cesa z dokumenti, npr. dokumentiranje gradiva

dokumentirati -am dov. in nedov. 1. v dokumentalistiki oblikovati dokumentacijske enote z izdelavo bibliografskih vpisov, zlasti z opredelitvijo vsebine dokumentov, publikacij z metodami analiticne obdelave (1) 2. izpricati, podpreti kaj z dokumenti, npr. dokumentirati gradivo

dokumentologija -e z, nekdaj veda, ki proucuje vsebino in zgradbo dokumentov; prim, dokumentalistika

dolar -ja m (znak $ ) 1. pri poizvedovanju eden pogosteje uporabljanih znakov za krajsanje; prim, grabljice (2) 2. v MARC-formatih znak za razmejevalec podpolja, npr. $a

dolgovezni naslov -ega -ova m dolg stvarni naslov dokumenta, publikacije, ki se v bibliografskem opisu lahko okrajsa; prim, barocni naslov, skrajsani naslov (1)

dolivanje papirne mase -a - - s, v restavratorstvu restavriranje mocno poskodovanih listov papirja z dodajanjem celulozne mase

dolocanje gesel -a - s, pri vsebinski obdelavi oznacevanje vsebine dokumenta (1) z izbiranjem in dodeljevanjem gesel (1, 2); sin. gesljenje; prim, dolocanje vrstilcev

dolocanje ponderjev neustr., gi. utezevanje

dolocanje vrstilcev -a - s, pri vsebinski obdelavi klasificiranje publikacij, dokumentov z izbiranjem in dodeljevanjem ustreznih vrstilcev; prim. razbiranje vrstilcev, dolocanje gesel

dolocilo -a s, pri vsebinski obdelavi beseda, besedna zveza, ki dodatno opredeli ali omeji predmetno znacnico in skupaj z njo tvori predmetni niz, npr. tematsko dolocilo; sin. determinanta

dolocni naslov neustr., gl. izraziti naslov

dolzina polic -e - z v tekocih metrih izrazen sestevek dolzine vseh policnic v knjiznicnem skladiscu, prostem pristopu za prikaz kapacitete skladisca, obmocja v prostem pristopu

dolznostni izvod -ega -oda m 1. izvod, ki ga mora po zakonu zavezanec, navadno izdelovalec ali zaloznik, oddati doloceni ustanovi, organu; sin. obvezni izvod, obvezni primerek; prim, arhivski izvod, obvezno posiljanje tiskov 2. gl. Di

dolznostni primerek neustr., gl. dolznostni izvod

domaca knjiga -e -e i knjiga, ki je izsla v drzavi, v kateri je knjiznica, ki jo kupi, obdela; ant. tuja knjiga

domaca literatura -e -e i publikacije, ki so izsle v drzavi, v kateri je knjiznica, ki jih kupuje, obdeluje; ant. tuja literatura

domaca stran -e -i i spletna stran z vsebino o doloceni osebi, instituciji; sin. predstavitvena stran

domaci uporabnik -ega -a m uporabnik, ki pripada maticni instituciji knjiznice, navadno specialne, visokosolske; ant. zunanji uporabnik

domnevna avtorica -e -e i avtorica dela, ki ni dognana, a se ji delo prisoja; prim, prava avtorica, neugotovljena avtorica, neznana avtorica, anonimna avtorica

domnevni avtor -ega -ja m avtor dela, ki ni dognan, a se mu delo prisoja; prim. neugotovljeni avtor, neznani avtor, pravi avtor, anonimni avtor

domovinoznanstvo neustr., gl. domoznanstvo

domoznanec -nca m kdor se ukvarja z domoznanstvom

domoznanka -e i zenska, ki se ukvarja z domoznanstvom

domoznanska bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije: a) o domacem kraju, obmocju b) osebnostih iz tega kraja, obmocja c) avtorjih, ki so rojeni v tern kraju, na tern obmocju; prim. krajevna bibliografija, pokrajinska bibliografija

domoznanska dejavnost -e -i i sistematicno zbiranje domoznanskega gradiva, njegovo obdelovanje, hranjenje in nudenje v uporabo

domoznanska dokumentacija -e -e z dokumentacija (1), ki se nanasa na domoznanstvo

domoznanska knjiznica -e -e i knjiznica, ki zbira predvsem domoznansko gradivo

domoznanska zbirka -e -e i 1. knjiznicna zbirka z domoznanskim gradivom 2. neustr., gl. domoznanski oddelek

domoznanski oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice, ki opravlja domoznansko dejavnost

domoznansko gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je nastalo v domacem kraju, pokrajini oziroma se nanju nanasa, ali so ga objavili domaci avtorji in ki je predmet domoznanske dejavnosti; sin. patriotika; prim, lokalno gradivo

domoznanstvo -a s raziskovanje, proucevanje domacega kraja, pokrajine z razlicnih vidikov

domska knjiznica -e -e z knjiznica za gojence in vzgojitelje v dijaskem, studentskem domu

donacija -e z, gl. dar (1)

donator -ja m oseba ali korporacija, ki je podarila gradivo sedanjemu lastniku; sin. darovalec; prim, sponzor, pokrovitelj, mecen

donatorka -e i zenska ali korporacija, ki je podarila gradivo sedanjemu lastniku; sin. darovalka; prim, sponzorka, pokroviteljica, mecenka

dopolnilni list -ega -a [un] m dopolnilo (3), ki izide na posameznem listu, listih za dopolnjevanje nevezane publikacije, npr. prirocnika; sin. list z dopolnili

dopolnilo -a [un] s 1. v katalogizaciji pojasnilo v bibliografskem opisu, ki ga katalogizator doda navedbam, povzetim z opisovane publikacije, npr. pri navedbi odgovornosti; prim, vrinek 2. v katalogizaciji publikacija, ki dopolnjuje doloceno izdajo kakega dela, a se katalogizira kot enota osnovnega dela, ker nima lastnega izrazitega naslova; sin. priloga (1), sekundarna enota; prim, dodatek (1), suplement 3. novi in/ali spremenjeni podatki, ki se dodajajo obstojecim ali zamenjajo obstojece; sin. posodobitev (3)

dopolnilo k znacnici -a - - [un] s, gl. dodatek k znacnici (1, 2) in identifikacijska oznaka (2)

dopolnjena izdaja -e -e [un] z nova izdaja z dodano ali izpopolnjeno vsebino; sin. izpopolnjena izdaja; prim, razsirjena izdaja

dopolnjevanje fonda -a - [un] s, gl. dopolnjevanje knjiznicnega fonda in dopolnjevanje knjiznicne zbirke

dopolnjevanje gradiva -a - [un] s, gl. dopolnjevanje knjiznicnega gradiva

dopolnjevanje kataloga -a - [un] s vnasanje kataloznih enot na novo pridobljenih dokumentov, publikacij v katalog

dopolnjevanje knjiznicne zaioge -a [un] s, gl. dopolnjevanje knjiznicnega fonda in dopolnjevanje knjiznicne zbirke

dopolnjevanje knjiznicne zbirke -a - [un] s izpopolnjevanje knjiznicne zbirke z nakupi, zamenjavami, darovi, obveznimi izvodi; sin. dopolnjevanje fonda, dopolnjevanje knjiznicnega fonda, dopolnjevanje zaioge, dopolnjevanje knjiznicne zaioge, dopolnjevanje zbirke

dopolnjevanje knjiznicnega fonda -a - [un] s izpopolnjevanje knjiznicnega fonda z nakupi, zamenjavami, darovi, obveznimi zvodi; sin. dopolnjevanje fonda, dopolnjevanje zaioge, dopolnjevanje knjiznicne zaioge, dopolnjevanje zbirke, dopolnjevanje knjiznicne zbirke

dopolnjevanje knjiznicnega gradiva -a [un] s izpopolnjevanje knjiznicne zbirke z nakupi, zamenjavami, darovi, obveznimi izvodi; sin. dopolnjevanje gradiva; prim, dotok gradiva

dopolnjevanje zaloge -a - [un] s, gl. dopolnjevanje knjiznicnega fonda in dopolnjevanje knjiznicne zbirke

dopolnjevanje zbirke -a - [un] s, gl. dopolnjevanje knjiznicnega fonda in dopolnjevanje knjiznicne zbirke

dosje -ja m mapa spisov o doloceni zadevi, osebi

dostava dokumentov neustr., gl. posredovanje dokumentov

dostava knjiznicnega gradiva -e z 1. prinos gradiva od dobavitelja v knjiznico 2. prinos izposojenega gradiva uporabniku na dom in vracilo tega gradiva nazaj

dostavek k stvarnemu naslovu -vka m dopolnilo nejasnega stvarnega naslova, ki opredeli vrsto in/ali vsebino dela, npr. katalog, referat, skripta; prim, podnaslov, dodatek k naslovu, nadnaslov

dostop -opa m, v racunalnistvu doseganje virov, podatkov, programov na elektronskih medijih

dostop na daljavo -opa - m, v racunalnistvu dostop do elektronskega vira, ki je zunaj neposrednega fizicnega dosega uporabnika, npr. po racunalniskem omrezju; sin. oddaljeni dostop; prim, lokalni dostop (1), mrezni dostop

dostop z zamikom -opa - - m dostop do internetnega vira, navadno elektronskega casopisa, pri katerem je s pogodbo med zaloznikom in ponudnikom informacijskega vira doloceno, da sme biti dovoljen dostop do najnovejse stevilke sele dolocen cas po izidu vzporedne tiskane izdaje; prim, embargo

dostopni element -ega -enta m, gl. iskalni element

dostopnost -i i moznost uporabe dokumenta, knjiznicnega gradiva, npr. delna dostopnost, omejena dostopnost

dotis -a m natis po stavku prvega natisa brez vsakrsnih sprememb; sin. dodatni natis; prim, ponatis, nespremenjeni natis

dotok gradiva -oka - m prihajanje gradiva v knjiznico ne glede na nacin pridobivanja; prim, dopolnjevanje knjiznicnega gradiva

dovezava -e i kasnejsa vezava tiskovnih pol, ce ob izidu ni bila zvezana celotna naklada publikacije

dovoljenje za natis -a - s, gl. imprimatur (1)

dragocena knjiga -e -e i 1. knjiga z razkosno vezavo 2. knjiga, ki je ohranjena v manjsem stevilu izvodov; sin. redka knjiga; prim, rariteta

dragocena vezava -e -e z, gl. razkosna vezava in luksuzna vezava

dragoceno gradivo -ega -a s 1. v malo izvodih ohranjeno, izdano knjiznicno gradivo; prim, cimelija 2. knjiznicno gradivo s posebnimi, neobicajnimi znacilnostmi

dramatizacija -e z predelava proznega ali pesniskega dela v dramsko delo

dramatizator -ja m predelovalec proznega ali pesniskega dela v dramsko delo

dramatizatorka -e z predelovalka proznega ali pesniskega dela v dramsko delo

drobni tisk -ega -a m 1. publikacija, ki obsega najvec stiri strani, npr. lepak ali plakat, prospekt, letak, trosilni listek, nalepka, vabilo, vizitka 2. publikacija brez strnjenega besedila, npr. obrazec, zepni, stenski, namizni koledar, izkaznica; prim, efemerno gradivo

druga stopnja bibliografskega opisa -e -e - - z, v kataiogizaciji drugi del stopenjskega opisa publikacije v vec zvezkih/kosih, serijske publikacije, ki obsega le podatke, znacilne samo za posamezne letnike, zvezke, kose; prim. prva stopnja bibliografskega opisa

drugotna avtorica -e -e i avtorica, ki je sodelovala pri nastanku dela, dokumenta, publikacije, a ni primarna avtorica, npr. ilustratorka, prevajalka, urednica; sin. sekundarna avtorica; prim, primarna avtorica

drugotni avtor -ega -ja m avtor, ki je sodeloval pri nastanku dela, dokumenta, publikacije, a ni primarni avtor, npr. ilustrator, prevajalec, urednik; sin. sekundarni avtor; prim, primarni avtor

drugotni medij neustr., gl. nadomestni medij in nadomestni nosilec

drugotni nosilec -ega -lea [uc] m, gl. nadomestni medij in nadomestni nosilec

drugotni vir -ega -a m 1. vir informacije, ki je sekundarni dokument (2), sekundarna publikacija; sin. sekundarni vir, sekundarni informacijski vir (1) 2. v katalogizaciji vir bibliografskih podatkov, ki ni prednostni vir

drustvena citalnica -e -e i citalnica v prostorih drustva, namenjena predvsem njegovim clanom

drustvena knjiznica -e -e z 1. splosna knjiznica (2), ki deluje v okviru kulturno-prosvetnega drustva; prim, bralno drustvo (1) 2. specialna knjiznica, ki deluje v okviru strokovnega drustva; prim, klubska knjiznica

drustveni spis -ega -a m publikacija, ki jo izda drustvo in v njej poroca o svojih clanih in svojem delovanju; prim, korporativni spis

drustvo bibliotekarjev -a - s, gl. bibliotekarsko drustvo

Drustvo bibliotekarjev Jugoslavije -tva - - s (krat. DBJ, srb. Drustvo bibliotekara Jugoslavije) zgod., do 1941 bibliotekarsko drustvo s sekcijami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ustanovljeno leta 1931; prim. Zveza bibliotekarskih drustev Jugoslavije

Drustvo bibliotekarjev Slovenije -a s (krat. DBS) do 1983 bibliotekarsko drustvo v Sloveniji; prim. Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije

Druzbeni sistem informiranja -ega -a - m (krat. DSI) zgod. drzavni sistem za evidentiranje, zbiranje, obdelavo in diseminacijo podatkov, pomembnih za druzbeni razvoj

druzboslovna knjiznica -e -e i visokosolska ali specialna knjiznica za podrocje druzboslovja

druzinska knjiznica -e -e z zasebna knjiznica, ki je last dolocene druzine

druzinsko ime -ega -na s ime, ki ga ima kdo navadno po starsih; sin. priimek, rodbinsko ime

druzno delo -ega -a s skupno delo, pri katerem delezi posameznih avtorjev niso razvidni

drzavna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje publikacije nacionalne ali vecnacionalne drzave, npr. Bibliografija Jugoslavije; prim. nacionalna bibliografija, narodna bibliografija

drzavna bibliotecna instrukcija -e -e -e z, gl. Bibliotecna instrukcija

drzavna knjiznica -e -e z osrednja knjiznica drzave, navadno s funkcijo nacionalne knjiznice

Drzavna knjiznica v Berlinu -e -e - z (nem. Staatsbibliothek zu Berlin, krat. SBB) najvecja nemska univerzitetna in znanstvena knjiznica, ki je nastala iz leta 1661 ustanovljene Kraljeve knjiznice

drzavni arhiv -ega -a m arhiv, ki hrani arhivsko gradivo drzavnih institucij

DSI DSI-ja [deesi] m, krat., nekdaj Druzbeni sistem informiranja

DualDisc -a [djugl disk] m, ang., gl. obojestranski disk

dubleta -e z, gl. dvojnica

Dublin Core - -a [dablin kor] m, ang. eden od standardnih naborov metapodatkov, namenjen predvsem opisovanju elektronskih publikacij

duktus -a m poteze, znacilne za dolocen rokopis (4)

duodec -a m (simboi 12°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti dvanajstine tiskovne pole; sin. dvanajsterka

duplikat -a m 1. drugi izvod originalne listine; sin. dvojnik; prim, triplikat (1) 2. gl. dvojnica 3. zarg., gl. duplikatni zapis in podvojeni zapis

duplikatni zapis -ega -a m ponovni katalozni zapis za isto katalozno enoto; sin. duplikat (3), podvojeni zapis

dva medija -eh -ev m, dvoj., v katalogizaciji splosna oznaka gradiva za publikacijo na dveh razlicnih medijih, ki se dopolnjujeta, npr. tiskani ucbenik in zvocna kaseta

dvaintrideseterka -e z, v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti dvaintridesetine tiskovne pole

dvanajsterka -e z (simboi 12°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti dvanajstine tiskovne pole; sin. duodec

DVD DVD-ja [devede -eja] m, krat. (ang. Digital Video Disc in Digital Versatile Disc) opticni disk z vecjo zmogljivostjo kot kompaktni disk, prvotno namenjen zlasti za shranjevanje videozapisov; sin. devede

DVD-bralnik -a [devede] m, gl. DVD-enota

DVD-citalnik -a [devede] m, gl. DVD-enota

DVD-enota -e [devede] z, v racunalnistvu naprava za branje (4) DVD-jev; sin. DVD-citalnik, DVD-pogon, DVD-bralnik, DVD-predvajalnik

DVD-pogon -a [devede] m, gl. DVD-enota

DVD-predvajalnik -a [devede] m, gl. DVD-enota

DVD-R DVD-R-a [devedeer -era] m, krat. (ang. Digital Video Disc Recordable in Digital Versatile Disc Recordable) gl. zapisljivi DVD (1)

DVD-RW DVD-RW-ja [devedeerve -eja] m, krat. (ang. Digital Video Disc Rewritable in Digital Versatile Disc Rewritable) gl. zapisljivi DVD (2)

DVD-zapisovalnik -a [devede] m, v racunalnistvu naprava za zapisovanje podatkov na zapisljivi DVD

dveri -i z, mn., gl. portal

dvobesedni psevdonim -ega -a m, v katalogizaciji psevdonim, sestavljen iz dveh besed, od katerih ena opravlja funkcijo priimka, npr. Pavle Zidar, Prezihov Voranc; prim, vecbesedni psevdonim

dvoj. pag. okrajs. (dvojna paginacija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je v opisovani enoti uporabljena dvojna paginacija

dvojezicni -a -o prid. ki vsebuje besedilo v dveh jezikih, npr. dvojezicna publikacija, dvojezicni slovar; prim, enojezicni, vecjezicni

dvojezicni slovar -ega -ja m slovar (1), v katerem so gesla (3) v enem jeziku, razlage in/ali ustrezniki pa v drugem jeziku; prim, enojezicni slovar, vecjezicni slovar

dvojna paginacija -e -e i 1. stevilcenje strani, ki tece od sprednjega in zadnjega konca proti sredini knjige; prim, locena paginacija, vzporedna paginacija 2. stevilcenje strani pri separatu, ki ima poleg stevilcenja strani iz celotne publikacije tudi lastno 3. gl. dvoj. pag

dvojni levi konicasti Oklepaj -ega -ega -ega -a m (znak « ) pri normativni kontroli znak, ki pove, da je bila za sorodno znacnico, ki sledi temu znaku, izdelana vodilka na enotno znacnico, npr. Slovenska akademija znanosti in umetnosti « Akademija znanosti in umetnosti; prim, glej tudi

dvojni priimek -ega -mka m, v katalogizaciji priimek, sestavljen iz dveh piimkov, ki sta razlicnega izvora, npr. dekliski priimek in priimek po mozu, priimek po ocetu in po materi, mozev in zenin priimek, posvojitveni in materin priimek, priimek in psevdonim; prim, sestavljeni priimek

dvojnica -e 2 drugi in vsak naslednji izvod iste publikacije v knjiznici; sin. dubleta, duplikat (2); prim, triplikat

dvojnik -a m drugi izvod originalne listine; sin. duplikat (1); prim, triplikat (1)

dvojno dvopicje -ega -a s (znak : : ) v UDK znak za stalno zaporedje dveh navedenih vrstilcev

dvoletnik -a m serijska publikacija, ki izhaja vsaki dve leti

dvomesecnik -a m serijska publikacija, ki izhaja vsaka dva meseca

dvopicje -a s (znak : ) 1. v katalogizaciji locilo, ki kot del interpunkcijskega znaka v posameznih obmocjih bibliografskega opisa uvaja dolocene elemente, npr. dodatek k naslovu, zaloznika, navedbo ilustracij 2. v UDK simbol za odnos med dvema navedenima vrstilcema; sin. proti

dvopicna klasifikacija -e -e z, gl. Ranganathanova klasifikacija

dvoranska knjiznica -e -e i knjiznica, katere dejavnost poteka v enem samem, dvoransko oblikovanem prostoru, npr. samostanska, barocna knjiznica

dvorna knjiznica -e -e 2 zasebna knjiznica, ki ima prostore na dvoru knezje ali kraljevske rodbine

dvoslojni DVD -ega DVD-ja [devede -eja] m DVD, na katerem je zaradi povecanja kapacitete opticni zapis v dveh plasteh

dvosmerni zapis -ega -a m zapis (1) v dveh pisavah, od katerih je ena pisana od leve proti desni, druga pa od desne proti levi

dvostopenjski opis -ega -a m, v katalogizaciji stopenjski opis, ki sestoji iz dveh stopenj

dvostranska polica -e -e z prosto stojeca knjizna polica s policnicami na obeh straneh; prim, enostranska polica

dvostranska priloga -e -e z priloga (2), potiskana po obeh straneh lista

dvostranski tisk -ega -a m, v tiskarstvu tisk po obeh straneh lista; sin. obojestranski tisk; ant. enostranski tisk

dzuboks sistem - -a m, zarg. del racunalniske opreme za samodejno vlaganje, menjavo laserskih diskov

E

e- okrajs., gl. elektronski (1)

e-casopis -a m, okrajs., gl. elektronski casopis

e-knjiga -e i, okrajs., gl. elektronska knjiga

e-knjige po narocilu -ig - z, mn., gl. elektronske knjige po narocilu

e-mail -a [imejl] m, okrajs., gl. elektronska posta

e-papir -ja m, okrajs., gl. elektronski papir

e-posta -e z, okrajs., gl. elektronska posta

e-publikacija -a m, okrajs., gl. elektronska publikacija

e-revija -e z, okrajs., gl. elektronski casopis

e-zin -a m, okrajs., gl. elektronski magazin

EAN EAN-a [ean] m, krat. (ang. European Article Numbering) gl. Evropsko stevilcenje proizvodov

EDC EDC-ja [edece -eja] m, krat. (ang. European Documentation Centre) gl. Evropski dokumentacijski center

EDI neskl. [edi] m, krat. (ang. Electronic Data Interchange) gl. elektronska izmenjava podatkov

edicija -e z, gl. izdaja

edikt -a m uradni razglas, odlok

editio castrata neskl. [edicio kastrata] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko preciscena izdaja; sin. editio expurgata

editio definitiva neskl. [edicio] lat., zgod. zadnja, dokoncna izdaja, pri kateri je sodeloval avtor

editio expurgata neskl. [edicio ekspurgata] lat., zgod. iz moralnih razlogov vsebinsko preciscena izdaja; sin. editio castrata

editio optima neskl. [edicio] lat., zgod. najboljsa izdaja glede na kakovost izdelave

editio princeps neskl. [edicio] lat., zgod. 1. prvotna, prva tiskana izdaja kakega dela (1), npr. prvi natis 2. najrazkosnejsa izdaja kakega dela (1)

efemera -e z, gl. efemerno gradivo

efemeride -rid z, mn. koledar (1) s podatki o legah nebesnih teles in drugimi astronomskimi podatki; sin. astronomski koledar; prim, astronomske tablice, navticni almanah

efemerno gradivo -ega -a s manj pomembno gradivo s kratkotrajno vrednostjo; sin. efemera; prim, drobni tisk (2)

eferenca informacij -e - z posredovanje informacij v obliki primarnih in sekundarnih dokumentov o znanstveni, strokovni ustvarjalnosti lastnega geolingvisticnega obmocja v svetovno omrezje; prim, aferenca informacij

egipcanska pisava -e -e i slikovna pisava v starem Egiptu, npr. hieroglifska, hieraticna, hierografska, demotska pisava

ekoloski papir -ega -ja m, gl. reciklirani papir

ekonomska knjiznica -e -e i visokosolska ali specialna knjiznica za podrocje ekonomije

ekran -a m, gl. zaslon

ekscerpt -a m 1. del besedila, vzet iz sobesedila; sin. izpisek 2. neustr., gl. izvlecek

ekslibris -a m (lat. ex libris) navadno umetnisko zasnovana grafika za knjizno nalepko, ki oznacuje lastnika knjige; prim, lastniski znak, super ekslibris

ekspertiza -e i izvedensko strokovno mnenje, porocilo

ekspertni sistem -ega -a m racunalniski program, pri katerem je vgrajeno znanje in strokovno sklepanje, ki omogoca opravljanje zahtevnih strokovnih nalog brez udelezbe strokovnjaka ali z njegovo soudelezbo

eksplicit -a m (lat. explicit) zakljucni obrazec v srednjeveskih kodeksih, inkunabulah s podatki o avtorju, prepisovalcu, tiskarju, kraju in casu nastanka dela; prim, incipit, kolofon

eksternika -e z, gl. inozemika

ekstranet -a m povezava intranetov dveh ali vec institucij; prim, intranet, internet

ekvivalencni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdeiavi formalni odnos dveh enakovrednih pojmov; sin. odnos enakosti; prim, preferencni odnos

elaborat -a m izcrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari, temi

ELAG ELAG-a [elag] m, krat. (ang. European Library Automation Group) gl. Evropska skupina za avtomatizacijo knjiznic

elektronska bibliografija -e -e z bibliografija (2) na elektronskem mediju; prim. tiskana bibliografija

elektronska dostava dokumenta -e -e - z 1. dostava dokumenta, publikacije narocniku v elektronski obliki, navadno po racunalniskem omrezju 2. gl. elektronsko posredovanje dokumentov

elektronska hitra cesta neustr., gl. informacijska hitra cesta

elektronska igra -e -e z, gl. racunalniska igra (2)

elektronska informacija -e -e z informacija v racunalnisko citljivi obliki

elektronska izdaja -e -e z, v zaloznistvu z racunalnikom pripravljeno in na elektronskem mediju (1) razmnozeno in/ali distribuirano delo, kot izide v enkratni nakladi, obliki; prim, tiskana izdaja, elektronska verzija

elektronska izmenjava podatkov -e -e - z (krat. EDI) prenos uradnih, poslovnih podatkov med racunalniki poslovnih partnerjev

elektronska knjiga -e -e z (okrajs. e-knjiga) 1. monografska publikacija na elektronskem mediju (1), predvsem na opticnih diskih, internetu; prim. tiskana knjiga, elektronski casopis, elektronska serijska publikacija 2. monografska publikacija v elektronski obliki, ki se jo lahko uporablja le s temu namenjeno posebno programsko opremo na osebnem racunalniku 3. prenosna racunalniska naprava za listanje, branje (2) elektronskih dokumentov; sin. bralnik (3), citalnik (3)

elektronska knjiznica -e -e i knjiznica, ki daje uporabnikom na razpolago knjiznicno gradivo v elektronski obliki; sin. digitalna knjiznica (2); prim. hibridna knjiznica, tradicionalna knjiznica, virtualna knjiznica (1)

elektronska obdelava podatkov -e -e - z, gi. avtomatska obdelava podatkov in racunalniska obdelava podatkov

elektronska posta -e -e z, v racunalnistvu sistem za prenos sporocil, podatkov med uporabniki racunalnikov, ki so prikljuceni na racunalnisko omrezje; sin. e-posta in e-mail

elektronska publikacija -e -e i publikacija, ki izide na elektronskem mediju (1), npr. elektronska knjiga, elektronski casopis; sin. e-publikacija; prim. razmnozena publikacija, tiskana publikacija

elektronska referencna sluzba -e -e -e z dejavnost referencne sluzbe z uporabo racunalnika, navadno po internetu; sin. digitalna referencna sluzba

elektronska revija -e -e z (okrajs. e-revija) gi. elektronski casopis

elektronska serijska publikacija -e -e -e z serijska publikacija, ki je pripravljena z racunalnikom in izhaja na elektronskem mediju (1), navadno na internetu; prim, elektronska knjiga (1)

elektronska storitev -e -tve i knjiznicna storitev, opravljena z racunalnikom, npr. elektronska dostava dokumentov, elektronska referencna sluzba; sin. digitalna storitev; prim, klasicna knjiznicna storitev

elektronska verzija -e -e i elektronska oblika dokumenta, ki obstaja tudi v konvencionalni obliki; sin. digitalna verzija; prim, elektronska izdaja

elektronska zalozba -e -e i zalozba, ki zalaga elektronske publikacije

elektronske knjige po narocilu -ih -ig - - z, mn. (krat. EOD) sodobna knjiznicna storitev, ki omogoca uporabnikom narociti digitalizirane kopije knjig; sin. e-knjige po narocilu

elektronski -a -o prid. (okrajs. e-) 1. ki deluje s pomocjo elektronskih naprav, npr. elektronska posta, elektronska publikacija 2. voden z racunalnikom in ustrezno programsko opremo; sin. racunalniski; prim, avtomatizirani

elektronski arhiv -ega -a m, gl. 1. digitalni arhiv (1) 2. digitalni arhiv (2)

elektronski casopis -ega -a m casopis, ki je pripravljen z racunalnikom in izhaja na elektronskem mediju (1), navadno na internetu; sin. elektronska revija, e-casopis, e-revija; prim, elektronska knjiga (1)

elektronski dokument -ega -enta m dokument, ki je dostopen na elektronskem mediju (1) in je nastal z digitalizacijo ali ze izvorno z racunalnikom, npr. elektronski clanek; sin. digitalni dokument; prim, digitaliziran dokument, izvorno elektronski dokument

elektronski katalog -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in dostopni z racunalnikom; sin. avtomatizirani katalog, racunalniski katalog; ant. klasicni katalog

elektronski magazin -ega -a m elektronski casopis z aktualno, poljudno, zabavno vsebino; sin. e-zin

elektronski medij -ega -a m 1. medij, ki omogoca shranjevanje in prenos racunalniskih zapisov (2), npr. magnetni trak, disk, disketa, CD-ROM; sin. racunalniski medij; prim, digitalni medij 2. posrednik podatkov, informacij v elektronski obliki, npr. radio, televizija, internet

elektronski obrazec -ega -zca m zaslonski obrazec za vnos in posiljanje podatkov z racunalnikom, npr. anketa, prijavnica

elektronski papir -ega -ja m, v racunalnistvu tanka in gibka elektronska prikazovalna podlaga bele barve v bralnikih (3), ki sama ne oddaja svetlobe; sin. e-papir

elektronski slovar -ega -ja m slovar (1) na elektronskem mediju s programom za njegovo uporabo; sin. racunalniski slovar

elektronski vir -ega -a m 1. vir (2) v elektronski obliki ali na elektronskem mediju (1), npr. podatkovna zbirka, elektronska knjiga, elektronski casopis, spletna stran; sin. racunalniski informacijski vir; prim, pisni vir, tiskani vir 2. v katalogizaciji splosna oznaka gradiva, ki pove, da je opisovana enota shranjena na elektronskem mediju (1) ali dostopna na daljavo; sin. racunalniski vir

elektronski zapis -ega -a m 1. v racunalnistvu skupek logicno povezanih podatkov, ki je osnovna enota podatkovne zbirke, npr. podatki o vsakem clanu v evidenci uporabnikov knjiznice, bibliografski vpis v racunalniskem katalogu; sin. racunalniski zapis (1), zapis (2) 2. zapis (1) besedila, podatkov v racunalnisko citljivi obliki na elektronskem mediju (1); sin. racunalniski zapis (2), strojni zapis, digitalni zapis (2)

elektronski zemljevid -ega -a m zemljevid, ki je dostopen na elektronskem mediju (1) in je nastal z digitalizacijo ali ze izvorno z racunalnikom; sin. racunalniska karta, racunalniski zemljevid

elektronsko arhiviranje -ega -a s hranjenje kopij dokumentov na enem od elektronskih medijev (1); sin. elektronsko hranjenje dokumentov

elektronsko ciscenje gradiva -ega -a - s, v restavratorstvu presnemavanje navadno starejsega zvocnega gradiva z elektronskim odstranjevanjem nezazelenih sumov, popacenj; prim, ciscenje gradiva

elektronsko gradivo -ega -a s gradivo v elektronski obliki ali na elektronskem mediju (1); prim, tiskano gradivo, pisno gradivo, razmnozenina, razmnozena publikacija

elektronsko hranjenje dokumentov -ega -a - s hranjenje kopij dokumentov na enem od elektronskih medijev (1); sin. elektronsko arhiviranje

elektronsko narocanje -ega -a s 1. narocanje knjiznicnega gradiva po racunalniku za izposojo; sin. racunalnisko narocanje (1) 2. neposredno narocanje publikacij pri zalozbah, knjigarnah po racunalniku; sin. racunalnisko narocanje (2)

elektronsko posredovanje dokumentov -ega -a - s posredovanje izvorno elektronskih ali digitaliziranih elektronskih dokumentov po telekomunikacijah, npr. po elektronski posti; sin. elektronska dostava dokumentov (2)

elektronsko publiciranje -ega -a s objavljanje elektronskih dokumentov; prim. elektronsko zaloznistvo

elektronsko varovanje -ega -a s varovanje knjiznicnega gradiva pred nepooblascenim odnasanjem iz knjiznice s pomocjo elektronskih detektorjev na izhodih knjiznice in magnetnih nitk (2), vlepljenih v/na knjiznicnem gradivu

elektronsko zaioznisvo -ega -a s priprava publikacije z racunalnikom ter njena izdaja in distribucija na elektronskih medijih (1), predvsem opticnih diskih, racunalniskih omrezjih; prim, elektronsko publiciranje

elektrostaticni tisk -ega -a m, v tiskarstvu postopek razmnozevanja, kopiranja z elektrostaticnim prenosom barvila na papir, npr. kserografija, laserski tisk

element bibliografskega opisa -enta m vsak od znacilnih podatkov, ki omogocajo opis bibliografske enote; sin. bibliografski element, bibliografska prvina; prim, element bibliografskega zapisa

element bibliografskega zapisa -enta m vsak od znacilnih podatkov, ki omogocajo opis bibliografske enote v racunalniskem zapisu (1); prim. element bibliografskega opisa

element kataloznega vpisa -enta - - m vsak od znacilnih podatkov, ki sestavljajo katalozni vpis in omogocajo njegovo identifikacijo ali razvrscanje v katalogu; sin. element vpisa

element vpisa -enta -a m, gl. element kataloznega vpisa

element za razvfSCanje -enta - - m, v klasicnem katalogu, bibliografiji, v MARC-formatih element bibliografskega zapisa, kataloznega vpisa, po katerem je mogoce razvrstiti bibliografske zapise, katalozne vpise; prim. znacnica

elementarna bibliografija -e -e z, gl. temeljna bibliografija

embargo -a m zacasna prepoved, omejitev dostopa do dolocenega internetnega vira, navadno do najnovejse stevilke elektronskega casopisa, npr. enoletni embargo; prim, dostop z zamikom

emigrantska literatura -e -e z dela v tujini zivecih izseljencev in/ali dela o njih

emisija informacije -e ~ z element kompleksa ETAKSA, ki je izhodisce organiziranega pretoka informacij, v katerem se z zapisom nove informacije omogoci njeno sirjenje

enacaj -a m (znak = ) 1. v katalogizaciji pisno znamenje, ki kot interpunkcijski znak v posameznih obmocjih bibliografskega opisa uvaja vzporedne podatke v drugem jeziku in/ali pisavi, npr. vzporedni naslov, vzporedno navedbo zaloznika 2. v UDK znak, ki uvaja nekatere splosne privesne vrstilce 3. pri poizvedovanju relacijski operator za enakost

enakozvocnica -e z, gi. homonim

enciklika -e i papezevo pismo, okroznica o verskih vprasanjih

enciklopedicno delo -ega -a s obsezno delo, ki daje vsestranski pregled nad dolocenim strokovnim podrocjem, podrocji; prim, enciklopedija

enciklopedija -e z sistematicno, navadno abecedno urejena publikacija, ki informira o osnovah in razvoju celotne cloveske vednosti ali posameznih znanostih, npr. splosna, strokovna, tematska enciklopedija; prim. enciklopedicno delo, leksikon (1)

enkratna katalogizacija -e -e z katalogizacija (1) v kooperativnem bibliografskem sistemu, kjer je bibliografska enota (1) obdelana enkrat za ves sistem; prim, centralna katalogizacija

enkratna obdelava neustr., gi. enkratna katalogizacija

enoclenska znacnica -e -e i znacnica, ki sestoji samo iz iztocnice; prim. vecclenska znacnica

enojezicni -a -o prid. ki je v celoti v enem samem jeziku, npr. enojezicna publikacija, enojezicni slovar; prim, dvojezicni, vecjezicni

enojezicni slovar -ega -ja m slovar (1), v katerem so gesla (3) in razlage v istem jeziku; prim, dvojezicni slovar, vecjezicni slovar

enojnik -a m, gi. unikat

enolicni krajevnik vira -ega -a ~ m (krat. URL) v racunainistvu 1. naslovni sistem za dolocanje lokacije elektronskega vira v racunalniskem omrezju, sestavljen iz navedbe protokola in identifikatorja servisa; sin. enotni naslov vira (1) 2. naslov elektronskega vira v tern sistemu; sin. enotni naslov vira (2); prim, enotno ime vira, enotni identifikator vira

enolicno ime vira neustr., gi. enotno ime vira

enolistni tisk -ega -a m 1. samostojno objavljen in po eni strani z besedilom potiskan list iz obdobja zgodnjega tiskarstva 2. samostojno objavljen tiskan list, npr. lepak, plakat, letak

enostavna predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna oznaka, ki sestoji iz ene besede; ant. sestavljena predmetna oznaka; prim, enostavno geslo, sestavljeno geslo

enostavna znacnica -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna znacnica, ki sestoji iz ene besede; ant. sestavljena znacnica; prim, enostavno geslo

enostavni deskriptor -ega -ja m, pri vsebinski obdeiavi deskriptor, ki sestoji samo iz ene besede; ant. sestavljeni deskriptor

enostavni odnos -ega -osa m, v UDK vsebinska omejitev dveh ali vec vrstilcev UDK, ki se oznacuje z znakom :

enostavni podatek -ega -tka m podatek, ki sestoji iz enega podatkovnega elementa; ant. sestavljeni podatek

enostavni vrstilec -ega -lea m, v klasifikaciji vrstilec, ki navadno sestoji samo iz glavnega ali privesnega vrstilca; ant. sestavljeni vrstilec

enostavno geslo -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi geslo (1, 2), ki sestoji iz ene same besede, navadno samostalnika, npr. Nanos, katalog; ant. sestavljeno geslo, sestavljena predmetna oznaka; prim, enostavna predmetna oznaka, enostavna znacnica

enostavno iskanje -ega -a s, v podatkovni zbirki, racunalniskem katalogu iskanje Z uporabniskim vmesnikom, ki je namenjen manj vescim uporabnikom in ki v iskalnem obrazcu ponuja le iskanje po nekaj pomembnejsih poljih; ant. zahtevno iskanje

enostavno osebno ime -ega -ega -na s, nekdaj lastno ime osebe brez vzdevka, priimka

enostopenjski opis -ega -a m, v kataiogizaciji bibliografski opis publikacije v vec zvezkih ali kosih, pri katerem ni uporabljen stopenjski opis

enostopenjski vpis neustr., gi. enostopenjski opis

enostranska polica -e -e i obstenska knjizna polica s policnicami na eni strani; prim, dvostranska polica

enostranska priloga -e -e i priloga (2), potiskana samo po eni strani

enostranski tisk -ega -a m, v tiskarstvu tisk samo po eni strani lista; ant. dvostranski tisk

enota -e i 1. kar predstavlja, tvori funkcionalno celoto, navadno gradiva; sin. fizicna enota 2. gl. bibliografska enota (1) 3. gl. katalogizacijska enota 4. v FZBZ-ju posamezni primerek pojavne oblike dela; prim, izvod (1)

enota knjiznega gradiva -e z enota (1) gradiva s tiskanimi besedili in slikovnimi zapisi (1) intelektualne in/ali umetniske vsebine, npr. knjiga, letnik serijske publikacije

enota knjiznice -e - i dislocirana organizacijska enota samostojne knjiznice, ki izvaja knjiznicno dejavnost za manjse stevilo uporabnikov

enota knjiznicnega gradiva -e - z kos knjiznicnega gradiva, ki je osnova za obdelavo, npr. zvezek pri monografskih publikacijah, letnik pri serijskih publikacijah, vsak samostojno uporabljiv kos pri neknjiznem gradivu; prim. bibliografska enota (1), knjigoveska enota, katalogizacijska enota

enotna znacnica -e -e i znacnica, ki je po pravilih za katalogizacijo, klasifikacijo uporabljena v bibliografskem zapisu

enotni identifikator vira -ega -ja ~ m (krat. URI) standardna sestavljena oznaka za lociranje internetnega vira z naslovnimi sistemi kot so URL, URN; sin. enotni oznacevalnik vira; prim, enotni naslov vira (2)

enotni naslov -ega -ova m, v kataiogizaciji naslov, izbran za identifikacijo dela, ki izhaja pod razlicnimi naslovi; prim, konvencionalni naslov (1)

enotni naslov vira -ega -ova - m (krat. URL) v racunainistvu 1. naslovni sistem za dolocanje lokacije elektronskega vira v racunalniskem omrezju, sestavljen iz navedbe protokola in identifikatorja servisa; sin. enolicni krajevnik vira (1) 2. naslov elektronskega vira v tern sistemu; sin. enolicni krajevnik vira (2); prim, enotno ime vira, enotni identifikator vira

enotni oznacevalnik vira -ega -a - m (krat. URI) standardna sestavljena oznaka za lociranje internetnega vira z naslovnimi sistemi kot so URL, URN; sin. enotni identifikator vira; prim, enotni naslov vira (2)

enotni zbirni naslov neustr., gl. zbirni enotni naslov

enotno ime vira -ega -na - s (krat. URN) oznacevalec internetnih virov, ki je neodvisen od lokacije, protokola, gostitelja in omogoca trajen dostop do kontinuiranih virov; prim, enotni naslov vira (2)

enouporabniska instalacija -e -e z, gl. enouporabniska namestitev

enouporabniska namestitev -e -tve z, v racunainistvu namestitev uporabniskega programa, ki omogoca delo enega samega uporabnika hkrati; sin. enouporabniska instalacija; ant. vecuporabniska namestitev

entiteta -e i 1. kar je, obstaja 2. kar je opisano v podatkovni zbirki, npr. publikacija v katalogu, avtor v imenski normativni zbirki

EOD EOD-ja [eode -eja] m, krat. (ang. E-books On Demand) gl. elektronske knjige po narocilu

epigrafika -e i veda o starih, anticnih zapisih (1)

epilog -a m sklepna beseda, zakljucno poglavje literarnega dela

err. okrajs. (lat. erratum) gl. errata

errata -at s, mn. (okrajs. err.) 1. seznam tiskarskih napak z ustreznimi popravki; sin. corrigenda (1) 2. publikaciji prilozen listek s seznamom napak in popravkov; sin. popravki, corrigenda (2); prim, tektura

esparto papir -ja m, v papirnistvu debel, grob, zelo lahek papir, ki se je uporabljal za izdelavo obseznejsih knjig; sin. alfa papir

et al. okrajs. (lat. et alii; in drugi) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je poleg navedenega se vec avtorjev; sin. in dr.

ETAKSA-kompleks -a [etaksa] m (Emisija Transmisija AKumulacija Selekcija Absorpcija) shematska predstavitev organiziranega pretoka informacij od nastanka in zacetka emisije, preko vmesnih faz transmisije, akumulacije in selekcije do uporabnikove absorpcije informacije; sin. ETAKSA-sistem, kompleks ETAKSA; prim, informacijski ciklus

ETAKSA-sistem -a [etaksa] m, gl. ETAKSA-kompleks in kompleks ETAKSA

etc. okrajs. (lat. et cetera; in tako dalje) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti poleg navedenega kraja in/ali zaloznika se vec krajev in/ali zaloznikov; sin. itd.

eticni kodeks knjiznicarjev -ega -a - m druzbeno, strokovno priznan in uveljavljen sistem pravil, ravnanj knjiznicarjev

etiketa -e z, gl. nalepka

etruscanska pisava -e -e i crkovna pisava, ki so jo po grski pisavi pred 3. tisocletjem pr.n.st. razvili Etruscani in se je pozneje preoblikovala v latinicno pisavo

evaluacija neustr., gl. vrednotenje

evalvacija -e z, gl. vrednotenje

evalvacija fonda -a - i, gl. vrednotenje knjiznicnega fonda in vrednotenje knjiznicne zbirke

evalvacija informacij -e - z, gl. vrednotenje informacij

evalvacija informacijskih virov -e - z, gl. vrednotenje informacijskih virov

evalvacija iskanja -e - z, gl. vrednotenje iskanja

evalvacija knjiznicne zaloge -e z, gl. vrednotenje knjiznicne zbirke in vrednotenje knjiznicnega fonda

evalvacija knjiznicne zbirke -e - - z, gl. vrednotenje knjiznicne zbirke in vrednotenje knjiznicnega fonda

evalvacija knjiznicnega fonda -e - z, gl. vrednotenje knjiznicnega fonda in vrednotenje knjiznicne zbirke

evalvacija rezultatov iskanja -e z, gl. vrednotenje rezultatov iskanja in vrednotenje rezultatov poizvedovanja

evalvacija rezultatov poizvedovanja -e - z, gl. vrednotenje rezultatov iskanja in vrednotenje rezultatov poizvedovanja

evalvacija zaloge -a - i, gl. vrednotenje knjiznicne zbirke in vrednotenje knjiznicnega fonda

evalvacija zbirke -a - i, gl. vrednotenje knjiznicne zaloge in vrednotenje knjiznicnega fonda

evangeliar -ja m knjiga z evangeliji

evangelistar -ja m evangeliar, ki ima besedila prirejena za branje pri nedeljskem bogosluzju

evidenca dotoka gradiva -e - i sistematicno spremljanje dotoka gradiva in vpisovanje podatkov o dotoku

evidenca dotoka serijskih publikacij -e - - 2 sistematicno spremljanje dotoka serijskih publikacij (2) in vpisovanje podatkov o posameznih stevilkah

evidenca izposoje -e ~ i vodenje podatkov o tern, komu in kdaj je bilo doloceno gradivo izposojeno; sin. registriranje izposoje

evidenca izposojenega gradiva -e z kartotecni ali racunalniski pregled izposojenega gradiva, izteka roka izposoje in rezervacij

evidencna stevilka bralca -e -e ~ [uc] z stevilka, ki jo dobi uporabnik ob vpisu v knjiznico in se uporablja za evidenco izposojenega gradiva; sin. bralceva stevilka

evidentiranje -a s namensko sistematicno spremljanje, vpisovanje podatkov o cem

Evropska knjiznica -e -e z (ang. The European Library, krat. TEL) knjiznicni portal evropskih nacionalnih knjiznic, ki omogoca dostop do zbirk (1) digitaliziranih dokumentov, publikacij nacionalnega pomena, racunalniskih katalogov, ustanovljen 2004 v Haagu

Evropska skupina za avtomatizacijo knjiznic -e -e z (krat. ELAG) neformalno zdruzenje evropskih strokovnjakov za avtomatizacijo knjiznic

Evropski dokumentacijski center -ega -ega -tra m (krat. EDC) dokumentacijski center, ki opravlja informacijsko-dokumentacijsko dejavnost o Evropski uniji

Evropsko stevilcenje proizvodov -ega -a - s (krat. EAN) evropski standardizirani sistem za oznacevanje in identifikacijo izdelkov s crtno kodo, npr. ISBN, ISSN

ex authentico libro neskl. [eks autentiko] lat., zgod. zagotovilo v srednjeveskem rokopisu, da je natancen prepis predloge

ex dono - -a [eks] m, lat. oznaka posameznega primerka iz daru dolocenega darovalca, ki ji sledi darovalcevo ime

ex libris - -a [eks] m, lat., gl. ekslibris

explicit -a [eksplicit] m, lat., gl. eksplicit

F

f. okrajs. (folij) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, uporabljena pri navedbi obsega opisovane enote, kadar so ostevilceni samo listi; prim. s. in str.

facetna klasifikacija neustr., gl. fasetna klasifikacija

faks. okrajs. (faksimile) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota faksimile

faksimile -a m 1. posnetek dragocenega izvirnika, ki skusa podati njegovo cim natancnejso notranjo in zunanjo podobo, vkljucno z obliko, kvaliteto, barvo papirja, morebitnimi pomanjkljivostmi; sin. faksimilirani ponatis; prim, reprint 2. gl. faks.

faksimile izdaja neustr., gl. faksimilirana izdaja

faksimilirana izdaja -e -e i izdaja, tiskana ali razmnozena kot faksimile

faksimilirani ponatis -ega -a m, gl. faksimile

faktografska banka podatkov neustr., gl. faktografska podatkovna zbirka

faktografska baza podatkov -e -e - z, gl. faktografska podatkovna zbirka

faktografska informacija -e -e i informacija, ki vsebuje faktografske podatke; sin. stvarna informacija (2); prim, bibliografska informacija (1)

faktografska podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka s faktografskimi podatki, npr. statisticnimi podatki; sin. faktografska baza podatkov, faktografska zbirka, banka podatkov (2)

faktografska poizvedba -e -e i poizvedba, ki je omejena na iskanje faktografskih podatkov; prim, bibliografska poizvedba

faktografska zbirka -e -e z, gl. faktografska podatkovna zbirka

faktografski podatek -ega -tka m podatek o dejstvih, npr. statisticni podatek; prim, bibliografski podatek

faktografsko iskanje -ega -a s iskanje, ki je omejeno na faktografske podatke

faktor vpliva -ja - m stevilo bibliografskih citatov za posamezno delo v dolocenem obdobju; sin. dejavnik vpliva, mera vpliva; prim, pogostost citiranja (1)

faktor vpliva casopisa -ja - - m povprecje faktorjev vpliva v casopisu objavljenih clankov

fakultetna knjiznica -e -e i visokosolska knjiznica na fakulteti

fakultetna knjiznicarka -e -e i visokosolska knjiznicarka v fakultetni knjiznici

fakultetni knjiznicar -ega -ja m visokosolski knjiznicar v fakultetni knjiznici

falzifikat -a m ponarejen, potvorjen dokument; sin. ponaredek

falzifikator -ja m kdor izdela falzifikat; sin. ponarejevalec

falzifikatorka -e z zenska, ki izdela falzifikat; sin. ponarejevalka

fantom -a m 1. karton v velikosti knjige, vlozen na njenem mestu v skladiscu in z oznako ob signaturi, kam je knjiga zacasno postavljena 2. kartoncek z zepkom za namestitev zadolznice, ki, vlozen na mesto knjige v skladiscu, dokumentira njeno izposojo

fantomska izdaja -e -e z izdaja, ki je opisana v bibliografijah, katalogih, drugih bibliografskih virih, vendar v resnici ni nikoli izsla; sin. navidezna izdaja

fantomski avtor -ega -ja m skrivni avtor dela, ki izide pod imenom drugega avtorja

farna knjiznica -e -e i 1. cerkvena knjiznica, ki deluje v okviru zupnije; sin. zupnijska knjiznica 2. nekdaj splosna knjiznica (2) v okviru bralnega drustva za prebivalce dolocene fare

fasc. okrajs. (fascikel) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota fascikel ali vsebuje fascikle

fascikel -kla m 1. mapa, svezenj z listinami, rokopisi, drobnimi tiski med kartonoma, povezanima s trakovi, ki se navadno nanasajo na doloceno vsebino; prim, mapa 2. gl. fasc.

fascikel katalog -a m, zgod. katalog (1), v katerem so listki povezani v sveznje; prim, listkovni katalog, knjizni katalog

faseta -e z, pri vsebinski obdelavi vsak od vidikov, po katerih je mogoce opisati vsebino dokumenta, publikacije, npr. cas, kraj

fasetna klasifikacija -e -e z klasifikacijski sistem za uvrscanje pojmov (1) glede na fasete, npr. Ranganathanova klasifikacija; prim, hierarhicna klasifikacija

fasetni tezaver -ega -vra m tezaver, pri katerem so deskriptorji uvrsceni v skupine po fasetah

fazno porocilo -ega -a s, gl. vmesno porocilo

Federaini zbirni center -ega -ega -tra m (krat. FZC) od leta 1945 do 1948 pri Ministrstvu za prosveto ustanovljen center za zbiranje, hranjenje in razdeljevanje knjig in drugih kulturnozgodovinskih predmetov, predvsem zaplenjenih med 2. svetovno vojno in po njej

fenicanska pisava -e -e z najstarejsa crkovna pisava, ki ima znake samo za soglasnike, uporabljana v Feniciji od 1200 pr.n.st.

FIAB FlAB-a [fiab] m, krat. (fra. Federation international des associations de bibliothecaires) gl. Mednarodna zveza bibliotekarskih drustev in ustanov

FID FID-a [fid] m, gl. (fra. Federation Internationale d'information et documentation) gl. 1. Mednarodna zveza za dokumentacijo 2. Mednarodna zveza za informacijo in dokumentacijo

fiksna policnica neustr., gl. nepremicna policnica

filigran -a m, gl. vodni znak

film -a m 1. prozen, prozoren trak, prevlecen s snovjo, obcutljivo na svetlobo, na katerem se s fotografskim postopkom napravijo fotografski posnetki; sin. filmski trak 2. tak trak s posnetki, ki omogoca reprodukcijo slik, navadno na projekcijskem platnu ali zaslonu, in daje vtis gibanja upodobljenega 3. pojavna oblika dela, zapisana na tak nacin, npr. celovecerni film

filmografija -e i strokovno narejen popis filmov

filmoteka -e z sistematicno urejena zbirka filmskega gradiva; sin. filmska zbirka

filmska zbirka -e -e z, gl. filmoteka

filmski arhiv -ega -a m arhiv, ki hrani filmsko gradivo

filmski trak -ega -u m prozen, prozoren trak, prevlecen s snovjo, obcutljivo na svetlobo, na katerem se s fotografskim postopkom napravijo fotografski posnetki; sin. film (1)

filmsko gradivo -ega -a s gradivo na filmskem traku

fina abeceda -e -e z abecedna razvrstitev po vseh crkah iztocnice in nato besed, ki sooblikujejo znacnico, geslo, naslov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda

fina klasifikacija -e -e z podrobno razvrscanje pojmov (1), publikacij, dokumentov navadno v najozje podrazrede v klasifikacijskem sistemu; ant. groba klasifikacija

fing. okrajs. (fingirani) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je podatek fingiran, npr. fing. naslov

fingirana znacnica -e -e z, v katalogizaciji 1. stvarna znacnica, ki sestoji iz fingiranega naslova; prim, posebna stvarna znacnica 2. znacnica zbirnega zapisa

fingirani -a -o prid. 1. v katalogizaciji tak, ki ga katalogizator da glede na vsebino ali obliko publikacije, dokumenta, ceprav ga opisovana enota ne vsebuje, npr. fingirani naslov, fingirano stevilcenje 2. tak, ki prikazuje izmisljen, potvorjen podatek kot resnicen, npr. fingirani impresum 3. gl. fing.

fingirani naslov -ega -ova m, v katalogizaciji naslov (2), ki ga katalogizator da glede na vsebino publikacije, dokumenta brez naslova in ki prevzame funkcijo stvarnega naslova; sin. izmisljeni naslov, nadomestni naslov; prim. vsebinski naslov

fingirano stevilcenje -ega -a s, v kataiogizaciji stevilcenje (1) enote pri publikaciji v vec zvezkih, kosih, kadar na predlogi manjka zaporedna stevilka, oznaka

fizicna enota -e -e z, gi. enota (1)

fizicni medij -ega -a m 1. snov, predmet na katerem je zapis (1), npr. magnetni trak, kaseta, zgoscenka; sin. fizicni nosilec (1), medij (1) 2. v FZBZ-ju snov, iz katere je izdelan predmet kot pojavna oblika dela, npr. papir, plastika

fizicni nosilec -ega -lea [uc] m 1. snov, predmet na katerem je zapis (1), npr. magnetni trak, kaseta, zgoscenka; sin. fizicni medij (1), medij (1) 2. v FZBZ-ju predmet kot pojavna oblika dela, npr. knjiga, videokaseta

fizicni obseg -ega -ega m, gi. obseg

fizicni opis -ega -a m, v kataiogizaciji 1. podatki o zunanjih znacilnostih publikacije, npr. obseg, format (1) 2. neustr., gl. obmocje fizicnega opisa

fizicni zemljevid -ega -a m zemljevid, ki prikazuje naravne oblike Zemljinega povrsja

foliacija -e i oznacitev listov z zaporednimi stevilkami, crkami; prim. paginacija

foliant -a m knjiga v velikosti folia

foliirani -a -o prid. ki je oznacen z zaporednimi stevilkami, crkami listov; prim. paginirani

foliirati -am dov. in nedov. oznaciti liste z zaporednimi stevilkami, crkami; prim. paginirati

folij -a m 1. list (2) v starinski rokopisni ali tiskani knjigi 2. v knjigovestvu kos po dolocenem formatu izdelanega, rezanega papirja; sin. list (1) 3. gl. f.

folio -a m (simbol 2°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti polovicne tiskovne pole

folio paginacija neustr., gl. foliacija

foliopaginacija -e i oznacevanje dveh nasprotnih, vsebinsko povezanih strani z eno samo stevilko, npr. pri zemljevidu na dveh straneh

fond -a m, gl. knjiznicni fond in knjiznicna zbirka (2)

fond za izposojo -a - - m knjiznicni fond, namenjen za izposojo; prim. arhivsko gradivo (2)

fond za zamenjavo -a m knjiznicno gradivo, namenjeno izmenjavi med knjiznicami

foneticna pisava -e -e z pisava s pismenkami za posamezne glasove; sin. glasovna pisava; prim, crkovna pisava, zlogovna pisava

foneticni zapis -ega -a m pisava z mednarodno sprejetimi znaki, ki omogocajo cim natancnejso oznacitev izgovora besed

fonografska plosca -e -e z, gl. gramofonska plosca in plosca

fonografsko gradivo -ega -a s, gl. zvocno gradivo

fonogram -a m 1. poslusanju namenjeni posnetek govora, glasbe, zvokov; sin. avdiozapis, tonski zapis, zvocni posnetek (2), zvocni zapis, slusni zapis 2. pismenka za foneticno enoto, glas

fonoteka -e i sistematicno urejena zbirka zvocnih zapisov; sin. zvocna knjiznica; prim, diskoteka

formalizirana informacijska potreba -e -e -e z, gi. oblikovana informacijska potreba in izrazena informacijska potreba

formalna determinanta -e -e z, gi. formalno dolocilo

formalna katalogizacija neustr., gi. opisna katalogizacija

formalna obdelava neustr., gi. opisna katalogizacija

formalna podznacnica -e -e i podznacnica, ki oznacuje zvrst dokumenta, publikacije glede na njegovo vsebino, npr. statut, ustava

formalna predmetna oznaka -e -e -e z, gi. oblikovna predmetna oznaka

formalna znacnica -e -e i korporativna znacnica z dodano formalno podznacnico, npr. Slovenija. Ustava

formalni katalog -ega -a m katalog (1), urejen po podatkih, ki ne opisujejo vsebine publikacije, dokumenta, npr. naslovni katalog

formalni naslov -ega -ova m, zastar., gl. vrstni naslov in genericni naslov

formalni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdelavi odnos med pojmi, ki jih predstavljajo njihova poimenovanja ali razredi v dokumentacijskem jeziku

formalno dolocilo -ega -a s, pri vsebinski obdelavi dolocilo, ki podrobneje opredeli in/ali omeji zvrst dokumenta, publikacije ali teme v predmetni znacnici, npr. enciklopedije, posvetovanja; sin. formalna determinanta, oblikovna determinanta, oblikovno dolocilo

format -a m 1. oblika, velikost kosa knjiznicnega gradiva 2. neustr., gl. format racunalnisko citljivega zapisa 3. v katalogizaciji podatek o visini, vcasih tudi sirini publikacije, izrazen v cm ali s simbolom, npr. osmerka, kvart; prim. knjizni format, precni format

format ASCII -a - [askii] m, v racunalnistvu oblika zapisa podatkov, navadno besedil, ki vsebuje le standardne znake ASCII; sin. ASCII-format

format izpisa -a - m oblika, v kateri je bibliografski zapis prikazan na zaslonu ali kako drugace izpisan, npr. polni, skrajsani format izpisa; sin. izpisni format

format knjige -a - m 1. visina knjiznega hrbta, vcasih tudi sirina knjige, publikacije, izrazena v centimetrih; sin. merjeni format, knjizni format (1) 2. gl. knjizni format (2) in naravni format

format MARC -a - [mark] m (ang. Machine Readable Cataloguing) 1. format racunalnisko citljivega zapisa s strukturo, ki ustreza elementom kataloznega in/ali bibliografskega vpisa; sin. MARC-format (1); prim. podatkovni format bibliografskega sistema 2. prvi tak format, ki je bil zasnovan v Kongresni knjiznici; sin. MARC-format (2)

format papirja -a - m, v papirnistvu standardizirana velikost lista, pole papirja, npr. A4, B2

format racunalnisko citljivega zapisa -a m dogovorjena struktura podatkov za zapisovanje na elektronskih medijih (1); sin. racunalniski format

format UKMARC -a - [ukmark] m (ang. United Kingdom MARC) razlicica MARC-formata, ki se uporablja v Veliki Britaniji; sin. UKMARC-format

format UNIMARC -a - [unimark] m (ang. Universal MARC) razlicica MARC-formata, ki je nastala pod okriljem IFLE za mednarodno izmenjavo kataloznih, bibliografskih zapisov; sin. UNIMARC-format

format USMARC -a - [uesmark] m (ang. United States MARC) razlicica MARC-formata, ki se uporablja predvsem v ZDA; sin. USMARC-format

format za izmenjavo podatkov -a m standardizirani format racunalnisko citljivega zapisa, ki omogoca izmenjavo bibliografskih zapisov med knjiznicami, bibliografskimi, informacijskimi centri

formular -ja m, gi. obrazec (1)

foto CD - CD-ja [cede -eja] m kompaktni disk za shranjevanje in predvajanje diapozitivov, pozitivov (1) ali negativov v digitalni obliki; sin. slikovni CD

fotogr. okrajs. (fotografija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota fotografija ali da opisovana enota vsebuje fotografije

fotograf -a m avtor fotografije

fotografija -e i 1. slika, ki nastane z opticno preslikavo cesa na snov, obcutljivo za svetlobo, navadno na papirnato podlago 2. gl. fotogr.

fotografka -e i avtorica fotografije

fotografski papir -ega -ja m, v papirnistvu s svetlobnoobcutljivim slojem prevleceni papir za fotografske slike

fotokopija -e z kopija, narejena s fotokopiranjem

fotokopiranje -a s reproduciranje s fotoelektricnim postopkom nanasanja barvila navadno na papir

fototeka -e z sistematicno urejena zbirka fotografskega gradiva

fragment -enta m okrnjen ostanek, odlomek kakega pomembnega rokopisa, kodeksa, tiska

fraktura -e z, gl. gotica

Francoska nacionalna knjiznica -e -e -e z (fra. Bibliotheque nationala de France, krat. BnF) nacionalna knjiznica v Parizu, ki je nastala iz fondov leta 1670 ustanovljene Kraljeve knjiznice in je bila leta 1735 odprta za javnost

frazni indeks -ega -a m abecedni seznam dvo- in vecbesednih gesel, deskriptorjev, imen kot rezultat fraznega indeksiranja posameznega polja, polj racunalniske podatkovne zbirke; sin. frazni slovar; prim, besedni indeks

frazni psevdonim neustr., gl. apelativ

frazni slovar -ega -ja m, gl. frazni indeks

frazno indeksiranje -ega -a s izdelava indeksa (2) za doloceno iskalno polje, iskalna polja podatkovne zbirke, tako da so v kazalo uvrscene besedne zveze, ki predstavljajo sestavljeno geslo, deskriptor, ime; prim, besedno indeksiranje

frazno indeksirano polje - -ega -a s iskalno polje, za katero je izdelan frazni indeks, ki omogoca iskanje po besednih zvezah, npr. vecbesednih geslih, deskriptorjih, imenih; prim, besedno indeksirano polje

frazno iskanje -ega -a s iskanje z uporabo besednih zvez, fraz; prim, besedno iskanje

FRBR -ja [farabara] m, krat. (ang. Functional requirements for bibliographic records) gl. Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise

frekvenca izhajanja -e - z, gl. pogostost izhajanja

frekvencno kazalo -ega -a s kazalo (2) z navedbami pogostosti pojavljanja posameznega izraza v dokumentu, publikaciji, podatkovni zbirki

frontispic -a m ilustracija na naslovni strani ali listu pred naslovno stranjo zlasti v starejsih knjigah

full-text neustr., gl. celotno besedilo (2)

full-text baza podatkov neustr., gl. podatkovna zbirka besedil

fundus -a m, zastar., gl. knjiznicni fond in knjiznicna zbirka (2)

funkcionalna informacijska pismenost -e -e -i z sposobnost razumevanja in interpretacije informacijskih virov, ki jih nekdo potrebuje za iskanje in pridobivanje informacij za samostojno rabo

funkcionalna pismenost -e -i i pridobljena sposobnost razumevanja in uporabljanja pisnih podatkov, informacij; prim, informacijska pismenost

Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise -ih -ev z, mn. (krat. FZBZ in FRBR) studija, ki definira osnovne funkcije kataloga in opisuje teoreticni entitetno-relacijski model kataloga

FZBZ FZBZ-ja [fazabaza] m, krat., gl. Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise

FZC FZC-ja [f 9Z9C9] m, krat., gl. Federalni zbirni center

G

gajica -e z crkopis, ki je v rabi pri Slovencih in Hrvatih (poimenovan po Ljudevitu Gaju, 1809-1872)

galunska k6za -e -e z, zgod., v knjigovestvu, v restavratorstvu V belo, mehko in trpezno usnje predelana koza v srednjem veku zlasti za izdelavo pregibnih delov vezave kodeksov

GARE neskl. [gare] m, krat. (ang. Guidelines for Authority and Reference Entries) gl. Smernice za normativne napotilne vpise

garnitura -e z 1. v katalogizaciji publikacija v vec kosih, ki so na razlicnih fizicnih nosilcih (1); sin. multimedijska publikacija (2), vecvrstna publikacija, multimedijska enota 2. gl. razni mediji

geneal. tabla okrajs. (genealoska tabla) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota rodoslovna preglednica ali da opisovana enota vsebuje rodoslovno preglednico

genealogija -e i 1. veda, ki proucuje druzinska in sorodstvena razmerja, rodovnike 2. rokopisna ali tiskana knjiga s prikazom izvora, razvoja druzine, rodu

genealoska preglednica -e -e z 1. shematski prikaz rodoslovnih podatkov; sin. rodoslovna preglednica 2. gl. geneal. tabla

genealoska tabla -e -e i, zastar., gl. genealoska preglednica in rodoslovna preglednica

genericni izraz -ega -a m 1. poimenovanje skupine po skupni znacilnosti ali po tipicnem predstavniku, npr. selotejp za lepilne trakove 2. v katalogizaciji skupno poimenovanje po vrsti dela, publikacije, npr. razprave

genericni naslov -ega -ova m naslov, ki je privzet po zvrsti publikacije, npr. Adresar, Bilten, Letopis, Statut; sin. formalni naslov, vrstni naslov; ant. izraziti naslov

genericni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdelavi hierarhicni odnos med pojmoma, pri katerem je eden od njiju rod, drugi predstavnik rodu, npr. slovenska bibliografija je bibliografija

generiranje informacijskih virov -a - s, gl. oblikovanje informacijskih virov

genetski odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdelavi asociativni odnos, kjer sta pojma med seboj v hierarhicno enakovrednem polozaju in v hcerinskem razmerju do enega starsevskega pojma, npr. sin in hci

geografska determinanta -e -e z, gl. zemljepisno dolocilo in geografsko dolocilo

geografska karta -e -e z, gl. zemljevid in karta (1)

geografska oznaka -e -e z, gl. geografska predmetna oznaka in zemljepisna predmetna oznaka

geografska predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdelavi predmetna oznaka, ki oznacuje kraj ali zemljepisni pojem, obravnavan v dokumentu, publikaciji, npr. Alpe, Ptuj; sin. geografska oznaka, zemljepisna oznaka, zemljepisna predmetna oznaka

geografska ureditev -e -tve i 1. abecedna ureditev po kraju izida, nastanka dokumenta 2. ureditev po geografskih vsebinskih oznakah

geografsko dolocilo -ega -a s, pri vsebinski obdelavi dolocilo, ki podrobneje zemljepisno opredeli in/ali omeji predmetno znacnico; sin. zemljepisno dolocilo, geografska determinanta

geol. karta okrajs. (geoloska karta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota geoloska karta ali da opisovana enota vsebuje geolosko karto

geoloska karta -e -e i 1. karta (2) z vrisanimi geoloskimi podatki 2. gl. geol. karta

geonim -a m vzdevek, psevdonim po geografski pripadnosti, npr. Ziljski

geselnik -a m sistematicno, navadno po abecedi urejen seznam gesel (1, 2); sin. geslovnik; prim, alfabetarij

geselska ureditev -e -tve i abecedna ureditev kazala, kataloga po geslih (1); sin. ureditev po geslih, ureditev po stvarnih geslih; prim, ureditev po vsebinskih oznakah

geselski katalog -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog

geselski listek -ega -tka m katalozni listek v abecednem stvarnem katalogu

geselski stvarni katalog -ega -ega -a m, gl. abecedni stvarni katalog

geselsko kazalo -ega -a s, gl. predmetno kazalo

geslilec -lea [uc] m oseba, ki doloca predmetne oznake; prim, analitik, klasifikator

geslilka -e [uk] i zenska, ki doloca predmetne oznake; prim, analiticarka, klasifikatorka

gesljenje -a s, pri vsebinski obdelavi oznacevanje vsebine dokumenta (1) z izbiranjem in dodeljevanjem gesel (1, 2); sin. dolocanje gesel; prim, dolocanje vrstilcev

geslo -a s 1. beseda, besedna zveza, vzeta iz vnaprej dolocenega seznama, ki opredeljuje vsebino, temo dokumenta; sin. predmetna oznaka, stvarno geslo; prim, klasifikacijska oznaka, vsebinska oznaka 2. poljubno ali po strokovnih nacelih izbrana beseda, besedna zveza, ki opredeli vsebino dokumenta; prim, umetna znacnica 3. beseda, besedna zveza v slovarju, enciklopediji, razlozena s pojasnili ali ustrezniki 4. v racunalnistvu dogovorjeno zaporedje znakov, ki dovoljuje dostop do dolocenega racunalniskega sistema, elektronskega vira (1); sin. koda (2), sifra (2); prim. uporabnisko ime

geslovnik -a m sistematicno, navadno po abecedi urejen seznam gesel (1, 2); sin. geselnik; prim, alfabetarij

Geslovnik Kongresne knjiznice -a m (krat. LCSH) sistematicno urejen seznam gesel (1) Kongresne knjiznice

Geslovnik Sears -a ~ [sirs] m (ang. Sears List of Subject Headings) sistematicno urejen seznam gesel (1), ki ga je pripravila Minnie Earl Sears leta 1923 in je od tedaj v uporabi v solskih in manjsih splosnih knjiznicah predvsem v ZDA

gibki disk -ega -a m disk v obliki gibke plasticne folije v ovitku, namenjen za magnetno zapisovanje (2) podatkov, standardne velikosti 8 palcev, 5,25 palca ali 3,5 palca; sin. disketa, magnetna disketa, racunalniska disketa; prim, trdi disk

gimnazijska knjiznica -e -e z solska knjiznica na gimnaziji

GIP GlP-a [geipe -eja] m, krat. (ang. General Information Programme) gl. Splosni informacijski program

gl. okrajs, gl. glej (1)

gl. stv. nasi, okrajs. (glavni stvarni naslov) v katalogizaciji oznaka v slediscu (2), ki pove, da je stvarni naslov dobil dodatni vpis; prim. stv. nasl.

glag. okrajs. (glagolica) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v glagolici in so v bibliografskem opisu transliterirani

glagolica -e i 1. crkovna pisava, ki je s stilizacijo kurzivne grske pisave nastala na Balkanskem polotoku v 9. stoletju 2. gl. glag.

glas -u m, gl. part

glasbena citalnica -e -e i citalnica, v kateri je na razpolago predvsem glasbeno gradivo, npr. notni in zvocni zapisi; prim, avdiocitalnica

glasbena kaseta -e -e z zvocna kaseta z zapisom (1) glasbe

glasbena knjiznica -e -e i knjiznica (1) z glasbenim gradivom in gradivom o glasbi

glasbena plosca -e -e i gramofonska ali laserska plosca z zapisom (1) glasbe

glasbena publikacija -e -e i publikacija na katerem koli mediju, ki z vidnim ali zvocnim zapisom posreduje glasbeno delo; prim, glasbeni tisk, glasbeno gradivo, muzikalija

glasbena zalozba -e -e i specializirana zalozba za glasbene tiske, plosce, kasete in za muzikolosko strokovno literaturo

glasbena zbirka -e -e i 1. zbirka (2) z glasbenim gradivom in gradivom o glasbi 2. neustr., gl. glasbeni oddelek

glasbeni CD -ega CD-ja [cede -eja] m zvocni CD z zapisom (1) glasbe

glasbeni oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice (1) z glasbenim gradivom in gradivom o glasbi

glasbeni rokopis -ega -a m rokopis (3), ki vsebuje glasbeno delo (1)

glasbeni tisk -ega -a m tiskana ali kako drugace razmnozena publikacija z notnimi zapisi glasbenih del; sin. tiskana muzikalija; prim, glasbena publikacija, glasbeno gradivo, muzikalija, rokopisna muzikalija

glasbenica -e i zenska, ki izvaja glasbeno delo ali prispeva h glasbeni vsebini dela

glasbenik -a m kdor izvaja glasbeno delo ali prispeva h glasbeni vsebini dela

glasbeno delo -ega -a s 1. skladba, ki je namenjena izvedbi kot celota 2. v katalogizaciji skupek skladb z zbirnim naslovom, ki ni nujno namenjen izvedbi v celoti 3. skupek skladb z enotno stevilko opusa

glasbeno gradivo -ega -a s gradivo na katerem koli mediju, ki z vidnimi in/ali zvocnimi zapisi posreduje glasbeno delo; prim, glasbena publikacija, glasbeni tisk, muzikalija

glasilo -a s serijska publikacija, s katero dolocena skupina, organizacija, politicna stranka razsirja svoje ideje, sporocila, npr. solsko glasilo, glasilo podjetja; sin. glasnik; prim, vestnik, izvestje

glasnik -a m, gl. glasilo

glasovna pisava -e -e z pisava s pismenkami za posamezne glasove; sin. foneticna pisava; prim, crkovna pisava, zlogovna pisava

glava -e z navedba naslova, lastnistva, urednikov casnika, periodicne publikacije, navadno na uredniski strani, prvi strani ali na strani s kazalom vsebine

glava hfbta -e - i, v knjigovestvu zgornji del hrbta knjige ali knjiznega bloka; prim, noga hrbta

glava lista -e - i, nekdaj, v katalogizaciji zgornji del kataloznega listka s signaturo, gesli (2); prim, trup lista, vznozje lista

glava zapisa -e - z, v MARC-formatih prvi del racunalniskega bibliografskega zapisa z osnovnimi identifikacijskimi podatki

glavna avtorica -e -e i avtorica, ki je pri delu, dokumentu, publikaciji, ki je rezultat dela vec avtorjev, avtoric posebej oznacena ali so drugi avtorji, avtorice oznaceni samo kot sodelavci, sodelavke; sin. izpostavljena avtorica, poglavitna avtorica

glavna citalnica -e -e i navadno najvecja splosna citalnica v knjiznici; sin. osrednja citalnica

glavna naslovna stran -e -e -i z, v katalogizaciji naslovna stran, ki je med vec naslovnimi stranmi izbrana kot prednostni vir podatkov

glavna publikacija -e -e i publikacija, ki ima vsaj eno prilogo (1); prim, glavna serijska publikacija

glavna serija -e -e z, zastar., gi. glavna zbirka

glavna serijska publikacija -e -e -e z serijska publikacija, pri kateri izhajajo podrejene serijske publikacije, suplementi, ki nosijo poleg skupnega naslova se podrejeni naslov; prim, podrejena serijska publikacija, glavna publikacija

glavna zbirka -e -e i zbirka (2), ki ima eno ali vec podzbirk; sin. glavna serija

glavna znacnica -e -e z, v katalogizaciji prvi del znacnice, ki mu sledi podznacnica

glavne tablice -ih -ic z, mn., v UDK seznam glavnih vrstilcev s pripadajocimi posebnimi privesnimi vrstilci; prim, pomozne tablice

glavni avtor -ega -ja m avtor, ki je pri delu, dokumentu, publikaciji, ki je rezultat dela vec avtorjev, avtoric posebej oznacen ali so drugi avtorji oznaceni samo kot sodelavci; sin. izpostavljeni avtor, poglavitni avtor

glavni katalog -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise vecine gradiva knjiznice, ki ima poleg tega tudi posebne kataloge; prim, izbirni katalog, posebni katalog, splosni katalog

glavni katalozni vpis neustr., gi. glavni vpis

glavni kraj izida -ega -a ~ m, v katalogizaciji kraj izida, ki je med vec kraji na publikaciji graficno poudarjen

glavni naslov -ega -ova m, v katalogizaciji vsi podatki, natisnjeni na naslovni strani ali nadomestilu naslovne strani, ki doloceno publikacijo poblize oznacujejo in so osnova za njeno istovetenje; sin. naslov v sirsem smislu; prim, naslov (2), stvarni naslov

glavni negativ -ega -a m negativ (1), navadno izvirnik (2), ki se uporablja za izdelovanje delovnih kopij; sin. osnovni negativ; prim, arhivska kopija (2), osnovna kopija filma, delovna kopija

glavni opis neustr., gi. glavni vpis

glavni stvarni naslov -ega -ega -ova m, gi. 1. stvarni naslov (1) 2. gl. stv. nasl.

glavni urednik -ega -a m 1. kdor usmerja in izvaja zaloznisko politiko zalozbe, serijske publikacije 2. urednik (1), ki je strokovno odgovoren za vsebino publikacije; prim, odgovorni urednik, tehnicni urednik

glavni vir podatkov -ega -a - m, gl. prednostni vir podatkov

glavni vpis -ega -a m, v klasicnem katalogu katalozni vpis, ki ga sestavljajo vsi elementi ali vecina elementov bibliografskega opisa in po katalogizacijskih pravilih dolocena znacnica; prim, dodatni vpis, analiticni vpis

glavni vrstilec -ega -lea [uc] m, v UDK vrstilec, ki samostojno opredeljuje vsebino dokumenta, publikacije; prim, privesni vrstilec

glavni zapis neustr., gl. nadrejeni zapis

glavno besedilo -ega -a s temeljno besedilo dela, dokumenta, publikacije, ki vsebuje tudi dodatna besedila

glavno delo -ega -a s, v katalogizaciji delo (1), ki zavzema vecji del publikacije, dodano pa mu je se eno samostojno delo ali vec samostojnih del; prim. osnovno delo, prikljuceno delo, prikrito delo

glavno ime -ega -na s tisti del poimenovanja starorimskega avtorja, ki je v splosni rabi edini uporabljan, npr. Vergil

gledaliska knjiznica -e -e z knjiznica (1) za podrocje gledalisca

glej neskl., kot pojasnilo 1. napotilo, ki v katalogu, bibliografiji, geslovniku uvaja kazalko in napoti uporabnika na drugo mesto; prim, glej tudi, levi konicasti oklepaj 2. gl. gl.

glej tudi 1. neskl., kot pojasnilo napotilo, ki v katalogu, bibliografiji, enciklopediji, geslovniku uvaja vodilko in napoti uporabnika na dodatno informacijo; prim, glej (1), dvojni levi konicasti oklepaj 2. gl. GT

glinasta ploscica -e -e z, zgod. ploscica, izdelana iz gline, susena na soncu in kasneje zgana v peceh, ki je ena najstarejsih pisnih podlag, in na kateri se je razvil klinopis; sin. glinasta tablica, glinena ploscica, glinena tablica

glinasta tablica -e -e z, zgod. ploscica, izdelana iz gline, susena na soncu in kasneje zgana v peceh, ki je ena najstarejsih pisnih podlag, in na kateri se je razvil klinopis; sin. glinasta ploscica, glinena ploscica, glinena tablica

glinena ploscica -e -e z, gl. glinasta ploscica in glinasta tablica

glinena tablica -e -e z, gl. glinasta ploscica in glinasta tablica

globalni pretok podatkov -ega -oka - m (krat. TDF) prost pretok podatkov in informacij po celem svetu brez geografskih in/ali politicnih omejitev

globalni separator -ega -ja m, gl. locilec polja

globalno omrezje -ega -a s racunalnisko omrezje, ki obsega velik del zemeljske povrsine in ki povezuje razlicna racunalniska omrezja

globoki tisk -ega -a m, v tiskarstvu tisk, pri katerem je tiskovna povrsina izdolbena; prim, ploski tisk, visoki tisk

globus -a m kartografsko gradivo, ki v obliki krogle v pomanjsanem merilu ponazarja Zemljo, vesolje, npr. zemeljski globus, nebesni globus

glosa -e i krajse pojasnilo, pripis k besedilu; sin. opomba (1); prim, komentar

glosar -ja m slovar (1), ki je navadno sestavni del kake publikacije in pojasnjuje v njej uporabljene znane in tuje besede

glosator -ja m pisec rokopisnih opomb v tiskani knjigi

gostitelj podatkovne zbirke -a - - m gostitelj sistema (2), ki prevzema podatke od graditelja podatkovne zbirke, pripravlja programsko opremo in omogoca javno uporabo te podatkovne zbirke; prim, informacijski servis (1)

gostitelj sistema -a ~ m 1. racunalniski sistem, vkljucen v racunalnisko omrezje, ki omogoca npr. elektronsko posto, poizvedovanje po podatkovnih zbirkah, spletnih straneh; sin. racunalnik gostitelj 2. organizacija, sluzba, ki tak sistem vzdrzuje

gostota zapisa -e - z, v racunalnistvu lastnost racunalniskega zapisa (2) na fizicnem nosilcu (1), izrazena s stevilom zapisanih bitov na dolzinsko enoto traku, sledi na disku, disketi, npr. dvojna gostota, visoka gostota zapisa

got. okrajs. (gotica) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v gotici in so v bibliografskem opisu transliterirani

gotica -e z 1. preoblikovana karolina s stisnjenimi in ozjimi crkami, ozkimi loki in zasiljenimi koti, nastala v 6. stoletju; sin. fraktura 2. gl. got.

govor -a m, v katalogizaciji objavljeno, natisnjeno govorno delo

govoreca knjiga -e -e i zvocni zapis besedila knjige; sin. zvocna knjiga, zvocnica

govorna kaseta -e -e z zvocna kaseta z zapisom (1) govora

govorna plosca -e -e z gramofonska ali laserska plosca z zapisom (1) govora, npr. plosca z radijsko igro, jezikovnim tecajem

govorni CD -ega CD-ja [cede -eja] m zvocni CD z zapisom (1) govora

govorno delo -ega -a s delo, izrazeno z zivo besedo, npr. predavanje, govor, intervju

grabljice -ic z mn., (znak # ) 1. znak, ki se uporablja npr. v oznacevalnih jezikih, pri poizvedovanju, na telefonski tipkovnici, in ima dogovorjen pomen ali funkcijo; sin. lojtra 2. pri poizvedovanju eden pogosteje uporabljanih znakov za krajsanje; prim, dolar (1), zvezdica (3)

graditelj podatkovne zbirke -a - - m organizacija, sluzba, ki pripravlja, oblikuje podatke za vkljucitev v podatkovno zbirko; prim, kreator zapisa

gradivo -a s 1. kar je zbrano po dolocenih merilih, urejeno po dolocenih kriterijih in namenjeno za doloceno uporabo, npr. arhivsko, bibliografsko, dokumentacijsko, delovno gradivo 2. besedilni, zvocni, slikovni zapisi, predmeti intelektualne in/ali umetniske vsebine v knjiznici; sin. knjiznicno gradivo

gradual -a m knjiga liturgicnih spevov

graf. prikazi okrajs. (graficni prikaz) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da opisovana enota vsebuje graficne prikaze

graficna mapa -e -e i mapa z graficnimi listi, ki velja kot ena bibliografska enota (1); sin. umetniska mapa

graficna zbirka -e -e i zbirka (2) graficnih listov; sin. grafoteka

graficni list -ega -a m vsak od odtisov v graficni tehniki, ki jih umetnik naredi v omejenem stevilu, npr. bakrorez, gravura, litografija

graficni podatek -ega -tka m podatek v obliki slike; sin. slikovni podatek

graficni prikaz -ega -aza m 1. graficno ponazorilo statisticnih ali drugih podatkov, npr. grafikon, diagram 2. gl. graf. prikazi

graficni tezaver -ega -vra m tezaver, v katerem so odnosi med deskriptorji prikazani graficno; prim, abecedni tezaver, sistematski tezaver

grafoteka -e i zbirka (2) graficnih listov; sin. graficna zbirka

grajska knjiznica -e -e z zasebna knjiznica v gradu navadno plemiske rodbine

gramaticni princip -ega -a m, nekdaj, gl. slovnicno nacelo

gramaticno nacelo -ega -a s, nekdaj, gl. slovnicno nacelo

gramatikalna stvarna znacnica -e -e -e z, nekdaj, v katalogizaciji stvarna znacnica, v kateri je iztocnica dolocena po slovnicnem nacelu; prim, mehanicna stvarna znacnica

gramof. plosca okrajs. (gramofonska plosca) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota gramofonska plosca ali da opisovana enota vsebuje tudi gramofonsko plosco

gramofonska plosca -e -e z 1. plosca z analognim zapisom zvoka, ki se predvaja z gramofonom, npr. mala plosca, velika plosca; sin. plosca, fonografska plosca 2. gl. gramof. plosca

graphium -a [grafium] m, gr., gl. stilus

gravitacijsko obmocje -ega -a s obmocje, katerega prebivalci obiskujejo doloceno splosno knjiznico in je izhodisce za izracune dolocil standardov

gfbovnica -e z, gl. grbovnik

grbovnik -a m knjiga s podobami, popisom grbov; sin. knjiga grbov, grbovnica

groba abeceda -e -e z abecedna razvrstitev po zacetni crki iztocnic, ki se uporabi v prvi fazi postopka abecediranja; ant. fina abeceda, stroga abeceda, notranja abeceda

groba klasifikacija -e -e z okvirno razvrscanje pojmov (1), publikacij, dokumentov navadno v hierarhicno nadrejene razrede in obsirnejse razrede v klasifikacijskem sistemu; ant. fina klasifikacija

gfska pisava -e -e z crkovna pisava s 24 crkami za soglasnike in samoglasnike, prevzetimi iz fenicanske in aramejske pisave, uporabljana pri Grkih od 5. stoletja pr.n.st.

GSARE neskl. [gsare] m, krat. (ang. Guidelines for Subject Authority and Reference Entries) gl. Smernice za predmetne normativne napotilne vpise

GT neskl. [gete] m, krat. (glej tudi) pri normativni kontroli oznaka za napotilo, ki uvaja vodilko

gumb -a m 1. v racunalnistvu oznaceni del zaslona pri uporabniskem vmesniku (1), navadno z ikono ali kratkim besedilom, na katerega se klikne za izbiro navedene moznosti 2. polkrozni ali ploscati, navadno kovinski deli, pritrjeni na platnice srednjeveske knjige, namenjeni zasciti platnic pred obrabo in/ali okrasu, npr. vogalni, sredinski, okrogli, zelezni, medeninasti gumb; sin. kovinski gumb, scitnik

H

harton -a m, gr., zgod. vec metrov dolg trak, pisna podloga iz papirusa (1); sin. tomos

hebr. pisava okrajs. (hebrejska pisava) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v hebrejski pisavi in so v bibliografskem opisu transliterirani

hebrejska pisava -e -e i 1. crkovna pisava, ki ima znake za velike in male crke samo za soglasnike, uporabljana pri Hebrejcih v Kanaanu od 8. stoletja pr.n.st. 2. gl. hebr. pisava

hemeroteka -e i zbirka izrezkov, navadno v mapah; sin. kliping (2), mapa z izrezki

herbarij -a m mapa, zvezek (1) s stisnjenimi in posusenimi rastlinami

hibridna knjiznica -e -e i knjiznica, ki omogoca uporabo informacijskih virov na razlicnih fizicnih nosilcih in dostop do elektronskih virov; prim. elektronska knjiznica, tradicionalna knjiznica, virtualna knjiznica (1)

hibridno iskanje -ega -a s hkratno iskanje v konvencionalnih in nekonvencionalnih virih

hierarhicna klasifikacija -e -e i klasifikacijski sistem, v katerem imajo razredi lahko vec podrejenih razredov, npr. UDK, DDK; prim, fasetna klasifikacija

hierarhicni nivo -ega -ja m, v MARC-formatih oznaka v bibliografskem zapisu, ki pove, da je zapis podrejen ali nadrejen; prim, hierarhicni odnos (2)

hierarhicni odnos -ega -osa m 1. pri vsebinski obdelavi razmerje nadrejenosti in podrejenosti med deskriptorji; ant. nehierarhicni odnos 2. v katalogizaciji razmerje nadrejenosti in podrejenosti med bibliografskimi zapisi; prim. hierarhicni nivo, nadrejeni zapis, podrejeni zapis

hieraticna kurziva -e -e z, gl. hieratska pisava

hieraticna pisava -e -e z, gl. hieratska pisava

hieratska pisava -e -e z sveceniska pisava s hieroglifi v starem Egiptu; sin. hieraticna kurziva, hieraticna pisava

hieroglif -a m pismenka slikovne pisave starih Egipcanov

hieroglifska pisava -e -e z slikovna pisava s hieroglifi

hierografska pisava -e -e i skrivna sveceniska pisava s hieroglifi v starem Egiptu

higiena knjige -e - i vzdrzevanje ustreznih pogojev za hranjenje knjig; prim. varovanje knjiznicnega gradiva, nega knjiznicnega gradiva

hiperbesedilo neustr., gi. hipertekst

hipermedij -a m 1. interaktivno asociativno povezovanje multimedijskih dokumentov 2. neustr., gl. hipermedijski dokument

hipermedijska povezava -e -e z interaktivna asociativna povezava

hipermedijskega dokumenta z drugim dokumentom, dokumenti, deli dokumentov; prim, hipertekstna povezava

hipermedijski dokument -ega -enta m multimedijski dokument, ki vsebuje hipermedijske povezave

hiperpovezava neustr., gl. 1. hipertekstna povezava 2. hipermedijska povezava

hipertekst -a m 1. interaktivno asociativno povezovanje besedil (2) z drugimi besedili (2); sin. nadbesedilo 2. neustr., gl. hipertekstni dokument

hipertekstna povezava -e -e i interaktivna asociativna povezava

hipertekstnega dokumenta z drugim dokumentom, dokumenti, deli dokumentov; prim, hipermedijska povezava

hipertekstni dokument -ega -enta m besedilni dokument, ki vsebuje hipertekstne povezave

hipertekstni oznacevalni jezik -ega -ega -ika m (krat. HTML) v racunainistvu oznacevalni jezik za pripravo hipertekstnih in hipermedijskih dokumentov

hipertekstni prenosni protokol -ega -ega -a m (krat. http) protokol za prenos hipertekstnih in hipermedijskih dokumentov

hitre strani -ih ~ z, mn., gl. viki in wiki

hitro branje -ega -a s branje (2), namenjeno hitremu pregledu dokumenta, publikacije, navadno za seznanitev z vsebino, temo

hkratni dostop -ega -opa m uporaba elektronskega vira z dostopom na daljavo, pri kateri lahko ta vir socasno uporablja vec uporabnikov; sin. socasni dostop, vzporedni dostop

hkratni uporabnik -ega -a m vsak od uporabnikov, ki v istem trenutku uporabljajo elektronski vir z dostopom na daljavo; sin. socasni uporabnik

hkratno iskanje -ega -a s istocasno iskanje po dveh ali vec podatkovnih zbirkah; sin. socasno iskanje, paralelno iskanje

holding neustr., gl. zaloga (2)

hologram -a m slika, posneta z uporabo svetlobne interference, ki daje vtis tridimenzionalnosti

homonim -a m beseda, ki ima enako zvocno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugacen pomen; sin. enakozvocnica

horarij -a m, gl. knjiga ur

host neustr., gl. 1. gostitelj sistema 2. gostitelj podatkovne zbirke

hramba knjig -e - z, zastar., gl. hranjenje knjiznicnega gradiva

hranilisce -a s, gl. hranisce

hranisce -a s prostor, kjer so shranjeni redki, dragoceni dokumenti, publikacije, predmeti, npr. v knjiznici, arhivu; sin. hranilisce, nahajalisce

hranjenje knjiznicnega gradiva -a s postavljanje, varovanje obdelanega knjiznicnega gradiva po strokovnih merilih; sin. hramba knjig

hfbet -bta m, v knjigovestvu del knjizne vezave, ki povezuje sprednjo in zadnjo platnico, npr. hrbet knjige, hrbet knjiznega bloka, ravni hrbet, okrogli hrbet; prim, glava hrbta, noga hrbta

hrbet naslovne strani neustr., gl. hrbtna stran naslovnega lista hfbtna stran -e -i i spodnja, druga oziroma parna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. leva stran, verso; prim, celna stran

hfbtna stran naslovnega lista -e -i - z stran naslovnega lista, ki ni naslovna

hfbtni naslov -ega -ova m, v katalogizaciji naslov, ki je na hrbtu knjige

hrestomatija -e i zbirka krajsih literarnih sestavkov, odlomkov, namenjena zlasti za pouk; prim, antologija

HTML HTML-a in, HTML-ja [hateemel -ela in hatamala] m, krat. (ang. Hypertext Markup Language) gl. hipertekstni oznacevalni jezik

http http-ja [hatetepe -eja in hatatapa] m, krat. (ang. Hypertext Transfer Protocol) gl. hipertekstni prenosni protokol

humanisticna knjiznica -e -e i visokosolska ali specialna knjiznica za podrocje humanistike

I

i. e. okrajs. (lat. id est; to je) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pri napacnih ali okrajsanih podatkih na predlogi, ki ji sledi popravljen ali izpisan podatek; sin. tj.; prim, sic

i. z. okrajs. (izdaja zakljucena) v katalogizaciji oznaka na koncu kataloznega vpisa publikacije v vec zvezkih, ki pove, da je izsel zadnji zvezek in je publikacija ostalanezakljucena; prim, ne izhaja vec

IATUL lATUL-a [iatul] m, krat. (ang. International Association of Technological University Libraries) gl. Mednarodna zveza tehniskih univerzitetnih knjiznic

ib. okrajs., gl. ibidem

IBBY iBBY-ja [ibebei] m, krat. (ang. International Board on Books for Young People) gl. Mednarodni kuratorij za mladinsko knjizevnost

ibid, okrajs., gl. ibidem

ibidem neskl., lat. (prav tarn; okrajs. ib., ibid.) oznaka v besedilu, ki pove, da je dolocen podatek, citat (1) v istem, ze prej navedenem viru; prim, loco citato

IBMI IBMI-ja [ibeemi] m, krat., gl. Institut za biomedicinsko informatiko

ID iD-ja [ide -eja] m, krat., gl. identifikacijska oznaka (1)

idejna zacetnica -e -e i zenska ali korporacija, odgovorna za izvirno zamisel, na kateri temelji delo

idejni zacetnik -ega -a m oseba ali korporacija, odgovorna za izvirno zamisel, na kateri temelji delo

identificiranje avtorja -a - s prepoznavanje, ugotavljanje identicnosti avtorja, npr. med soimenjaki; sin. istovetenje avtorja

identificiranje publikacije -a - s prepoznavanje, ugotavljanje identitete dolocene publikacije s pomocjo dolocenih elementov bibliografskega opisa, npr. avtorjevega imena, naslova; sin. istovetenje publikacije

identifikacijska oznaka -e -e i 1. oznaka za nedvoumno identifikacijo entitete 2. v katalogizaciji (krat. ID) oznaka, ki sledi znacnici in omogoca razlikovanje soimenjakov, npr. letnica rojstva, smrti, podrocje delovanja; sin. dodatek k znacnici (1), dopolnilo k znacnici; prim, kvalifikator

identifikacijska stevilka -e -e i standardna ali druga stevilka, oznaka za nedvoumno identifikacijo publikacije, kataloznega zapisa; prim, napotilna stevilka

identifikator clanka -ja - m enolicna in nedvoumna oznaka, dodeljena casopisnemu clanku v dolocenem identifikacijskem sistemu, npr. biblid, SICI

identifikator digitalnega objekta -ja - m (krat. DOI) alfanumericna oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo publikacij in njihovih sestavnih delov, namenjena za zascito intelektualne lastnine zlasti elektronskih dokumentov; sin. oznacevalnik digitalnega objekta

identifikator knjige in sestavnega dela -ja m (krat. BICI) oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne elektronske monografske publikacije, njenih logicnih sestavin, npr. poglavja, predgovora, bibliografije, kazala (1), in tudi fizicnih sestavin, npr. dolocenega stevila strani; sin. oznacevalnik knjige in sestavnega dela; prim. identifikator serijske publikacije in prispevka

identifikator naslova -ja ~ m tretja od stirih skupin stevilk v ISBN-u, ki oznacuje doloceno izdajo, vezavo posameznega zaloznika in jo dodeli zaloznik sam; prim, identifikator skupine, identifikator zaloznika

identifikator serijske publikacije in prispevka -ja m (krat. SICI) oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne stevilke elektronske serijske publikacije ali posameznega sestavnega dela v njej, npr. clanka, ki je neodvisna od medija (1), na katerem je objavljen, npr. na papirju, laserskem disku, mikrofilmu; sin. oznacevalnik serijske publikacije in prispevka; prim, identifikator knjige in sestavnega dela

identifikator skupine -ja ~ m prva od stirih skupin stevilk v ISBN-u, ki oznacuje drzavo ali jezikovno skupino in jo dodeli Mednarodna agencija za ISBN; prim, identifikator naslova, identifikator zaloznika

identifikator zaloznika -ja - m druga od stirih skupin stevilk v ISBN-u, ki oznacuje dolocenega zaloznika in jo dodeli nacionalna ali regionalna agencija za ISBN; prim, identifikator naslova, identifikator skupine

identifikator zapisa -ja - m, v MARC-formatih oznaka, ki enolicno identificira zapis (2)

ideografska pisava -e -e z, gi. pojmovna pisava

ideogram -a m pismenka slikovne pisave, ki oznacuje tudi abstraktni pojem, dejanje; sin. pojmovni znak

IFLA IFLE [ifla] z, krat. (ang. International Federation of Library Associations and Institutions) gl. Mednarodna zveza bibliotekarskih drustev in ustanov

igra -e i 1. knjiznicno gradivo, namenjeno za igro, razvedrilo v skladu s pravili, npr. clovek ne jezi se, sah; prim, igraca, igralno gradivo 2. zarg., gl. racunalniska igra (1)

igraca -e i knjiznicno gradivo, navadno predmet, namenjen domisljijski igri in zabavi otrok; prim, igra (1), igralno gradivo

igralno gradivo -ega -a s gradivo (2), ki obsega komplete predmetov, namenjene za igranje, pouk; prim, igra (1), igraca

igroteka -e i sistematicno urejena zbirka (1) igralnega gradiva; sin. ludoteka

ikona -e z, v racunalnistvu graficna predstavitev datoteke, programa pri uporabniskem vmesniku (1)

ilegalna izdaja -e -e z izdaja, ki izide kljub prepovedi oblasti; sin. podtalna izdaja; prim, prikrita izdaja

ilegalna publikacija -e -e z publikacija, ki izide kljub prepovedi oblasti; sin. podtalna publikacija

ilegalni tisk -ega -a m tiskane, razmnozene publikacije, ki izidejo kljub prepovedi oblasti; sin. podtalni tisk

ILL ILL-ja [italg] m, krat. (ang. Interlibrary Loan) gl. medknjiznicna izposoja

iluminacija -e z slikarski okras srednjeveskega rokopisa; prim, ilustracija (1), krizografija

iluminator -ja m avtor iluminacije

iluminirani -a -o prid. ki je bogato slikarsko okrasen, npr. iluminirani rokopis, iluminirana inicialka

ilustr. okrajs., v katalogizaciji 1. (ilustrirani) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota ilustrirana 2. (ilustracija) oznaka v bibliografskem opisu pri navedbi stevila ilustracij

ilustracija -e i 1. risba, slika kot pojasnilo, okras besedila; prim, iluminacija 2. v katalogizaciji skupni izraz za risbe, note, fotografije, zemljevide in druge slikovne in/ali graficne prikaze v publikaciji 3. gl. ilustr. (2)

ilustrativno gradivo -ega -a s gradivo (1), uporabljeno za pojasnilo, podkrepitev sporocila v dokumentu, publikaciji

ilustrator -ja m avtor ilustracij (1)

ilustratorka -e z avtorica ilustracij (1)

ilustrirana izdaja -e -e z izdaja z ilustracijami

ilustrirani -a -o prid. 1. ki ima ilustracije (1) 2. gl. ilustr. (1)

ilustrirano besedilo -ega -a s besedilo, ki ga dopolnjujejo ilustracije (1)

ime -na s 1. beseda, vec besed, ki se uporabljajo za poimenovanje oseb, bitij, krajev, izdelkov, npr. ime avtorja, publikacije, zalozbe, distributerja; sin. naziv (2) 2. lastno ime cloveka; sin. osebno ime

ime avtorja -na ~ s, gl. avtorjevo ime (1)

imenik -a m 1. seznam imen, navadno urejen po abecedi 2. publikacija, ki vsebuje seznam imen oseb, institucij, navadno z naslovi, urejen po abecedi; prim, adresar

imenik clanov -a - m abecedno urejen seznam clanov knjiznice; sin. register bralcev; prim, kartoteka clanov

imenik izposojevalcev -a - m, zastar. po datumu vpisa in zaporedni stevilki urejen seznam clanov knjiznice; prim, kartoteka bralcev

imenovalec znacnice -lea - [uc] m, zastar., gl. iztocnica

imenska katalogizacija -e -e z, gl. opisna katalogizacija

imenska kazalka -e -e z, nekdaj kazalka

imenska normativna datoteka -e -e -e z normativna datoteka enotnih avtorskih znacnic, ki omogoca nedvoumno identifikacijo avtorjev; sin. avtorska normativna datoteka

imenska predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna oznaka, ki oznacuje osebo, obravnavano v dokumentu, publikaciji, npr. Preseren, France; Pius, XII, papez

imenska sestavina -e -e i vsaka beseda, ki je sestavni del poimenovanja, imena

imenska ureditev -e -tve i abecedna ureditev po imenih avtorjev; sin. abecedna imenska ureditev

imenska znacnica -e -e i znacnica, dolocena na podlagi imena individualnega ali korporativnega avtorja oziroma avtorice; sin. avtorska znacnica; prim. osebna znacnica, korporativna znacnica, predmetna znacnica

imenski indeks -ega -a m, gl. imensko kazalo

imenski katalog neustr., gl. abecedni imenski katalog

imensko dolocilo -ega -a s dodatek k imenu, znacnici za razlikovanje soimenjakov, npr. Janko Kersnik, St., Janko Kersnik, ml.

imensko kazalo -ega -a s abecedni pregled v publikaciji, dokumentu omenjenih imen z navedbo strani, mesta omembe; sin. imenski indeks; prim. kazalo oseb

imensko naslovno kazalo -ega -ega -a s, gl. avtorsko naslovno kazalo

imensko-naslovno kazalo -ega -a s krizno kazalo imen in stvarnih naslovov bibliografskih enot, navedenih v bibliografiji (2), z dodano stevilko bibliografske enote (2); prim, avtorsko-naslovno kazalo

impakt faktor neustr., gl. faktor vpliva

impresum -a m 1. navadno na zadnjem listu knjige navedeni podatki o avtorju, naslovu, zalozniku, izdajatelju, uredniku, tiskarju, kraju in casu izida, nakladi, natisu; sin. kolofon; prim, eksplicit 2. podatki o zalozniku, kraju in casu izida

imprim. okrajs. (imprimatur) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je v opisovani enoti navedena samo letnica odobritve za natis

imprimatur -ja m 1. cenzurna ali predstojnikova odobritev, da se delo lahko natisne; sin. dovoljenje za natis; ant. damnatur; prim, aprobacija 2. gl. imprim.

IN neustr., gl. logicni IN

in 1. (znak + ) v UDK simbol za prirejenost dveh navedenih vrstilcev; prim, plus 2. (znak & ) v katalogizaciji znak, ki se v stvarnem naslovu ubesedi v jeziku publikacije

in okrajs. (ang. inch; palec) v katalogizaciji oznaka merske enote v bibliografskem opisu pri navedbi mer opisovane enote elektronskega gradiva; prim, cm

in dr. okrajs. (in drugi) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je poleg navedenega se vec avtorjev; sin. et al.

incipit -a m, lat. uvodni obrazec v srednjeveskih kodeksih, inkunabulah s podatki o avtorju in naslovu dela; prim, eksplicit, naslovna vrstica

inc -a m, gl. palec

inca -e z, gl. palec

indeks -a m 1. seznam v publikaciji, dokumentu omenjenih imen oseb, stvari, krajev z navedbo strani, mesta omembe; sin. kazalo (2), register (1); prim. konkordanca (1) 2. del indeksirane podatkovne zbirke, ki omogoca pregledovanje vsebine iskalnih elementov in poizvedovanje po njih 3. prikaz vsebine iskalnega elementa pri indeksiranih podatkovnih zbirkah, navadno s stevilom pojavljanj vsake vrednosti; sin. slovar iskalnega elementa, iskalni indeks, slovar polja

indeks citatov -a - m, gl. citatni indeks in citatno kazalo

Indeks prepovedanih knjig -a m uradni seznam knjig, ki jih je Cerkev prepovedovala zlasti zaradi hereticne vsebine, in je bil prvic natisnjem leta 1559, odpravljen pa leta 1965; sin. Index librorum prohibitorum; prim. Index expurgatorium

indeksator neustr., gl. analitik

indeksirana podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka z izdelanimi besednimi, fraznimi indeksi za poizvedovanje; sin. invertirana podatkovna zbirka, invertirana zbirka

indeksiranje -a s 1. pri vsebinski obdeiavi oznacevanje vsebine dokumenta, publikacije z indeksirnimi izrazi, npr. deskriptorji, kljucnimi besedami, notacijami dolocene klasifikacije; sin. vsebinsko oznacevanje 2. v racunalnistvu postopek izdelave indeksa (2)

indeksirati -am dov. in nedov. 1. pri vsebinski obdeiavi oznacevati vsebino dokumenta, publikacije z indeksirnimi izrazi, npr. deskriptorji, kljucnimi besedami, notacijami dolocene klasifikacije 2. v racunalnistvu izdelovati indeks (2) po dolocenem postopku

indeksirni izraz -ega -aza m, pri vsebinski obdeiavi beseda, besedna zveza iz naravnega jezika ali klasifikacijski simbol za oznacevanje abstraktne predstave, predmeta, kraja, dogodka, npr. deskriptor, vrstilec

indeksirni jezik -ega -ika m, pri vsebinski obdeiavi nabor indeksirnih izrazov iz naravnega jezika (1) ali umetnega jezika (1), ki se uporablja v dolocenem indeksirnem sistemu

indeksirni sistem -ega -a m, pri vsebinski obdeiavi sistem za izbiranje in dodeljevanje indeksirnih izrazov, npr. tezaver, klasifikacijski sistem

indeksni casopis neustr., gi. bilten izvleckov

indeksni jezik neustr., gi. deskriptorski jezik

indeksno iskanje -ega -a s iskanje v indeksirani podatkovni zbirki; sin. kazalcno iskanje; prim, sekvencno iskanje

index -a [indeks] m, lat., zgod. palicica z naslovnim trakom na papirusovem zvitku; sin. situbos

Index expurgatorium -a - [indeks ekspurgatorium] m, lat. seznam mest, ki jih je bilo treba odstraniti iz besedil, predno so bila po oceni rimskokatoliske cerkve primerna za branje; prim. Indeks prepovedanih knjig

Index librorum prohibitorum -a [indeks] m, lat., gi. Indeks prepovedanih knjig

Index translationum -a ~ [indeks translacionum] m (lat. kazalo prevodov) mednarodna bibliografija prevodov del v posamezne jezike v dolocenem obdobju, npr. slovenskih del v nemscino, tujih del v slovenscino

indijska pisava -e -e i slikovna in foneticna pisava s piktogrami, ideogrami in fonogrami (2), uporabljana na Indijskem polotoku od 3. tisocletja pr.n.st.

indikativna bibliografija -e -e z, gi. 1. napovedna bibliografija 2. popisna bibliografija

indikativni abstrakt -ega -a m, gi. indikativni izvlecek

indikativni izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki samo nakazuje vsebino dokumenta in nacin njene obravnave; sin. indikativni abstrakt

indikativno-informativni izvlecek -ega -cka m kombinacija informativnega in indikativnega izvlecka, ki prikazuje osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo omenja

indikator -ja m, v MARC-formatih znak, ki da dodatno informacijo o vsebini polja, o odnosu tega polja do drugih polj v zapisu ali o tern, kaj je potrebno narediti s temi podatki

individualna avtorica -e -e z zenska, ki ustvari intelektualno ali umetnisko delo; sin. osebna avtorica

individuaini avtor -ega -ja m oseba, ki ustvari intelektualno ali umetnisko delo; sin. osebni avtor, personalni avtor; prim, korporativni avtor

individualno avtorstvo -ega -a s dejstvo, da je fizicna oseba avtor ali soavtor dela, dokumenta, publikacije; prim, korporativno avtorstvo

INDOK INDOK-a [indok] okrajs. 1. gl. informacijsko-dokumentacijski 2. neustr., gl. INDOK-center

INDOK-center -tra [indok] m ustanova, oddelek, ki opravlja informacijsko- dokumentacijsko dejavnost; sin. informacijsko-dokumentacijski center

INDOK-dejavnost -i [indok] z, gl. informacijsko-dokumentacijska dejavnost

INDOK-sistem -a [indok] m, gl. dokumentacijski sistem in informacijsko-dokumentacijski sistem

informacija -e i 1. skupek podatkov v osmisljeni obliki, navadno zapisanih na fizicnem nosilcu, ki jih je mogoce posredovati uporabniku; prim, podatek (1) 2. celota vednosti o doloceni dejavnosti ali podrocju, namenjena javnosti, npr. krajevne informacije

informacija iz gradiva -e - i informacija (1), dobljena iz vsebine dokumenta, publikacije; sin. stvarna informacija (1); prim, bibliografska informacija (1)

informacija o gradivu -e - z, gl. bibliografska informacija (1)

informacijska avtocesta -e -e z, gl. informacijska hitra cesta

informacijska dejavnost -e -i 2 dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem, izbiranjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem informacij; prim. dokumentacijska dejavnost, komunikacijska dejavnost

informacijska doba -e -e i obdobje, v katerem je za razvoj druzbe poudarjen pomen informacij, informacijskih sluzb in storitev

informacijska druzba -e -e i druzba, ki priznava pomen informacij, informacijskih sluzb in storitev za svoj razvoj

informacijska eksplozija -e -e i veliko narascanje kolicine informacij na kakem podrocju ali v druzbi nasploh; prim, informacijski infarkt

informacijska hitra cesta -e -e -e i racunalniske povezave velikih zmogljivosti in hitrosti; sin. informacijska avtocesta

informacijska menedzerka -e -e z strokovnjakinja za informacijski menedzment

informacijska pismenost -e -i z usposobljenost za obvladovanje, iskanje, vrednotenje, interpretacijo in uporabo informacij; prim, funkcionalna pismenost

informacijska politika -e -e i uresnicevanje ciljev neke druzbe na informacijskem podrocju z zagotavljanjem najboljse mozne mreze informacijskih sluzb

informacijska ponudba -e -e z informacijski viri, sistemi za poizvedovanje in informacijske storitve, namenjeni kaki uporabniski skupini

informacijska potreba -e -e z teznja po razresitvi informacijskega problema z ustreznimi informacijami

informacijska sluzba -e -e z organizacija, del organizacije, ki opravlja informacijske storitve; prim, referencna sluzba

informacijska specialistka -e -e z strokovnjakinja za doloceno strokovno podrocje, ki opravlja informacijsko dejavnost

informacijska spretnost -e -i z obvladovanje postopkov iskanja, vrednotenja, interpretacije podatkov, informacij

informacijska storitev -e -tve z storitev, namenjena zagotavljanju informacij z informacijskimi viri, npr. v knjiznici, informacijskem centru

informacijska tehnologija -e -e i racunalniska strojna, programska in komunikacijska oprema v in postopki njene uporabe

informacijska usluga neustr., gi. informacijska storitev

informacijska zahteva -e -e i, gl. informacijsko vprasanje in referencno vprasanje

informacijska znanost -e -i i interdisciplinarna znanost, ki proucuje organizacijo, upravljanje in uporabo informacijskih virov in informacijskih sluzb, sisteme za poizvedovanje in vkljucuje raziskave o nastajanju, zbiranju, organiziranju in uporabi vseh vrst informacij; sin. informatologija; prim, bibliotekarstvo (2)

informacijska znanstvenica -e -e z strokovnjakinja za podrocje informacijske znanosti; prim, informaticarka

informacijski center -ega -tra m samostojna ustanova, oddelek knjiznice, ki opravlja informacijske storitve za uporabnike

informacijski ciklus -ega -a m neprekinjen proces nastajanja, zbiranja, obdelave, razsirjanja in uporabe informacij; prim. ETAKSA-kompleks

informacijski infarkt -ega -a m nesorazmerje med veliko informacijsko ponudbo in velikimi informacijskimi potrebami informacijske druzbe; prim, informacijska eksplozija

informacijski kanal -ega -a m vsaka od poti, nacinov za prenos informacij od vira informacij do uporabnika informacij

informacijski management neustr., gl. informacijski menedzment

informacijski manager neustr., gl. informacijski menedzer

informacijski menedzer -ega -ja m strokovnjak za informacijski menedzment

informacijski menedzment -ega -a m uporaba nacel in metod podjetniskega menedzmenta za upravljanje z informacijami

informacijski oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice, ki opravlja informacijske storitve za uporabnike

informacijski ponudnik -ega -a m, gl. 1. ponudnik informacijskih virov 2. ponudnik informacijskih storitev

informacijski posrednik -ega -a m kdor na zahtevo koncnega uporabnika posreduje informacije iz informacijskih virov; prim, koncni uporabnik, neposredni uporabnik

informacijski problem -ega -a m problem, za katerega razumevanje, resitev so potrebne ustrezne informacije

informacijski proces -ega -a m 1. proces obdelave informacije od njenega zajetja, obdelave, shranjevanja in preoblikovanja do primernega prikaza, vrednotenja in uporabe 2. proces, v katerem skusa posameznik zadovoljiti svojo informacijsko potrebo

informacijski pult -ega -a m pult, miza, pri katerem obiskovalec, uporabnik knjiznice lahko dobi informacije

informacijski servis -ega -a m 1. ustanova, ki z ustrezno racunalnisko in komunikacijsko opremo omogoca uporabo podatkovnih zbirk in lahko nudi informacijske storitve; prim, gostitelj podatkovne zbirke 2. neustr., gl. informacijska storitev

informacijski sistem -ega -a m sistem, katerega namen je posredovanje informacij in ki zdruzuje nacrtno zbrane in organizirane podatke, informacijske vire, ter vsa potrebna orodja, postopke in cloveka

Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti Slovenije -ega -a m (krat. SICRIS) specializirana podatkovna zbirka o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, raziskovalnih skupinah, projektih, posameznih raziskovalcih in njihovih osebnih bibliografijah, ki je na internetu javno dostopna od leta 1998

Informacijski sistem odpftega arhiviranja -ega -a - m (krat. OAIS) referencni model za arhiviranje javno dostopnih elektronskih virov

informacijski specialist -ega -a m strokovnjak za doloceno strokovno podrocje, ki opravlja informacijsko dejavnost

informacijski sum -ega -a m, pri poizvedovanju zadetki, ki formalno izpolnjujejo zahteve iskalnega izraza, vsebinsko pa ne prinasajo zelene informacije, npr. zaradi uporabljanja homonimov; sin. sum

informacijski vir -ega -a m dokument (1), publikacija, podatkovna zbirka, kjer lahko uporabnik dobi informacijo; prim, vir informacije

informacijski zahtevek -ega -vka m, gl. informacijsko vprasanje in referencno vprasanje

informacijski znanstvenik -ega -a m strokovnjak za podrocje informacijske znanosti; prim, informatik

informacijsko gradivo -ega -a s vse gradivo, ki sluzi kot vir informacij

informacijsko obnasanje -ega -a s ravnanje posameznika ob pridobivanju in uporabi informacij; sin. informacijsko vedenje

informacijsko opismenjevanje -ega -a s nacrtno izobrazevanje za uporabo informacijskih virov, vkljucno s poznavanjem razpolozljivih virov, njihovim iskanjem, vrednotenjem virov in pridobljenih informacij ter uporabo pridobljenih informacij

informacijsko vedenje -ega -a s ravnanje posameznika ob pridobivanju in uporabi informacij; sin. informacijsko obnasanje

informacijsko vprasanje -ega -a s ubesedenje informacijske potrebe; sin. informacijski zahtevek, informacijska zahteva, referencno vprasanje

informacijsko-dokumentacijska dejavnost -e -i z (okrajs. INDOK-dejavnost) dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim dokumentiranjem (1), oblikovanjem informacijskih zbirk in posredovanjem informacij; sin. dokumentacijsko-informacijska dejavnost

informacijsko-dokumentacijski -a -o prid. (krat. INDOK) ki se nanasa na zajemanje, obdelavo, shranjevanje in posredovanje dokumentov, informacij

informacijsko-dokumentacijski center -ega -tra m ustanova, oddelek, ki opravlja informacijsko-dokumentacijsko dejavnost; sin. INDOK-center

informacijsko-dokumentacijski sistem -ega -a m (okrajs. INDOK-sistem) sistem, ki zagotavlja optimalno zajemanje, obdelavo, shranjevanje in iskanje dokumentov, informacij v okviru dolocenega strokovnega, znanstvenega podrocja; sin. dokumentacijski sistem

informaticarka -e i strokovnjakinja za informatiko; prim, informacijska znanstvenica

informatik -a m strokovnjak za informatiko; prim, informacijski znanstvenik

informatika -e i 1. discipline in tehnologije, ki omogocajo sistematsko obravnavo podatkov in informacij, njihovo ohranjanje v casu in komunikacijo v prostoru 2. veda o temeljih racunalniske obdelave podatkov in njeni uporabi

informativna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki obvesca o novostih na knjiznem trgu, v knjiznici; sin. signalna bibliografija, opozorilna bibliografija; prim, opisna bibliografija, popisna bibliografija, signalna informacija (2)

informativna periodika -e -e z tiskane ali elektronske periodicne publikacije splosnega informativnega in poljudnoznanstvenega znacaja; prim. informativni periodicni tisk

informativni abstrakt -ega -a m, gi. informativni izvlecek

informativni bilten neustr., gi. bilten izvleckov

informativni izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki predstavlja bistvene kvantitativne in kvalitativne vsebinske znacilnosti dokumenta, glavne teze in zakljucke; sin. informativni abstrakt

informativni list neustr., gl. casnik

informativni periodicni tisk -ega -ega -a m tiskane periodicne publikacije splosnega informativnega in poljudnoznanstvenega znacaja; prim. informativna periodika

informativno gradivo -ega -a s raznovrstno gradivo s krajsimi, osnovnimi informacijami o cem, npr. zgibanka s predstavitvijo knjiznice; prim. propagandno gradivo

informatizacija neustr., gi. avtomatizacija

informatolog -a m strokovnjak za informatologijo

informatologija -e i interdisciplinarna znanost, ki proucuje organizacijo, upravljanje in uporabo informacijskih virov in informacijskih sluzb, sisteme za poizvedovanje in vkljucuje raziskave o nastajanju, zbiranju, organiziranju in uporabi vseh vrst informacij; sin. informacijska znanost; prim, bibliotekarstvo (2)

informatologinja -e z strokovnjakinja za informatologijo

informator -ja m, gl. knjiznicar informator

informatorka -e z, gl. knjiznicarka informatorka

informiranje -a s seznanjanje, obvescanje o necem; prim, posredovanje informacij, dajanje informacij

informirati -am dov. in nedov. seznaniti, obvestiti o necem; prim, posredovati informacije, dajati informacije

iniciala -e z, gl. inicialka (1, 2)

inicialka -e z 1. velika zacetna crka besede, imena; sin. zacetnica, iniciala (1) 2. velika, zlasti okrasena crka, s katero se zacenja besedilo, poglavje; sin. iniciala (2)

inkunabula -e z knjiga, tiskana do vkljucno leta 1500; sin. prvotisk, paleotip; prim, tabularna inkunabula, tipografska inkunabula

inkunabulistika -e i veda o inkunabulah, njihovem nastanku, opremi, vezavi

inozemika -e z publikacije, izdane v tujini; sin. eksternika; prim, slovenika

inozemska knjiga -e -e i knjiga, ki je izsla zunaj drzave, v kateri je knjiznica, ki jo kupi, obdela; sin. tuja knjiga; ant. domaca knjiga

inozemska literatura -e -e i publikacije, ki so izsle zunaj drzave, v kateri je knjiznica, ki jih kupuje, obdeluje; sin. tuja literatura; ant. domaca literatura; prim, zamejski tisk

instalacija -e z, gl. namestitev

instinktivna informacijska potreba -e -e -e z informacijska potreba, ki obstaja, vendar ni izrazena

institucija politicnoteritorialne enote -e - z, v kataiogizaciji korporacija, ki jo ustanovi in/ali upravlja politicnoteritorialna enota in opravlja izobrazevalne, vzgojne, znanstvene, tehnicne, kulturne, zdravstvene, socialne, financne ali gospodarske dejavnosti, npr. sola, knjiznica, muzej, bolnisnica, banka; prim, organ politicnoteritorialne enote

instrumentacija -e i 1. porazdelitev orkestralnih partov na ustrezna glasbila 2. prireditev kake skladbe za izvajanje z drugimi glasbili

Institut informacijskih znanosti -a m (krat. IZUM) osrednji slovenski bibliografski servis (2) in informacijski servis za slovenske raziskovalne ustanove, ki ima sedez v Mariboru

Institut za biomedicinsko informatiko -a m (krat. IBMI) informacijski center za podrocje biomedicine pri Medicinski fakulteti v Ljubljani

Institut za znanstvene informacije -a m (krat. ISI) (ang. Institute for Scientific Information) pomemben gostitelj podatkovnih zbirk v ZDA, znan predvem po citatnih indeksih (Science Citation Index, Social Sciences Citation Index, Arts and Humanities Citation Index)

institutska knjiznica -e -e z 1. specialna knjiznica za potrebe znanstvenega, razvojnega instituta 2. visokosolska knjiznica za potrebe visokosolskega zavoda, instituta

integralni dokument -ega -enta m dokument v neokrnjeni in neskrajsani obliki; sin. celotni dokument

integralno besedilo -ega -a s neokrnjeno besedilo dela, dokumenta, publikacije, sporocila; sin. celotno besedilo (1)

integrirana obdelava podatkov -e -e - z avtomatska obdelava podatkov, pri kateri je vec funkcij zdruzenih v en sistem, celoto, npr. katalogizacija, javni online katalog in izposoja

integrirani racunalniski sistem -ega -ega -a m sistem za integrirano obdelavo podatkov; sin. integrirani sistem

integrirani sistem -ega -a m, gl. integrirani racunalniski sistem

integrirni vir -ega -a m, v katalogizaciji zakljucen ali nezakljucen bibliografski vir (2), ki se dopolnjuje in/ali spreminja z dodatki, dopolnili, ki ne ostajajo loceni, ampak se zlijejo v celoto, npr. publikacija z nevezanimi listi, spletna stran, ki se obcasno dopolnjuje

intelektualna lastnina -e -e z, v pravu 1. stvaritve cloveskega uma na industrijskem, znanstvenem in umetniskem podrocju, ki so pravno zascitene 2. pravice, ki se nanasajo na intelektualne aktivnosti na industrijskem in gospodarskem podrocju ter v znanosti in umetnosti

intelektualno indeksiranje -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi indeksiranje, ki ga opravi clovek s svojim intelektualnim delom; sin. rocno indeksiranje; ant. avtomatsko indeksiranje

interaktivna obdelava podatkov -e -e - z neposredno delo z racunalniskim sistemom s takojsnjim odzivom sistema, ki omogoca sprotno preverjanje rezultatov in prilagajanje dela; prim, paketna obdelava podatkov

interaktivni -vna -o prid. ki se nanasa na sprotno obojestransko komuniciranje cloveka z racunalniskim sistemom

interaktivni CD -ega CD-ja [cede -eja] m (krat. CD-I) kompaktni disk za shranjevanje videozapisov, zvocnih in slikovnih zapisov v digitalni obliki in za njihovo predvajanje na televizijskem zaslonu z moznostjo uporabnikovega aktivnega poseganja v dogajanje; sin. interaktivni kompaktni disk

interaktivni dostop -ega -opa m dostop do interaktivnega informacijskega sistema; sin. interaktivno vkljucevanje

interaktivni informacijski sistem -ega -ega -a m informacijski sistem, ki omogoca neposredno delo z racunalnikom s takojsnjim odzivom sistema

interaktivni kompaktni disk -ega -ega -a m (krat. CD-I) kompaktni disk za shranjevanje videozapisov, zvocnih in slikovnih zapisov v digitalni obliki in za njihovo predvajanje na televizijskem zaslonu z moznostjo uporabnikovega aktivnega poseganja v dogajanje; sin. interaktivni CD

interaktivni vnos podatkov -ega -osa - m neposreden vnos podatkov v informacijski sistem s takojsnjim odzivom sistema; prim, paketni vnos podatkov

interaktivno iskanje -ega -a s neposredno iskanje v racunalniskem sistemu s takojsnjim odzivom sistema, ki omogoca sprotno preverjanje rezultatov, prilagajanje iskalne strategije; prim, online iskanje

interaktivno vkljucevanje -ega -a s, gl. interaktivni dostop

interdisciplinary clanek -ega -nka m clanek, ki obravnava teme iz razlicnih znanstvenih in strokovnih podrocij

interesni profil -ega -a m z iskalnimi izrazi opisano ozje znanstveno, strokovno podrocje, ki zanima uporabnika; sin. profil uporabnika (2); prim. profil SDI

interfoliacija -e i 1. uvezava praznih, nepotiskanih listov med potiskane za dopisovanje podatkov ali zascito barvnih prilog 2. gl. intf.

interfoliirana izdaja -e -e i izdaja, ki ima med potiskanimi listi uvezane prazne, nepotiskane liste

interna izposoja -e -e i, zarg. izposoja (1) delavcem lastne ustanovee

interna knjiznica -e -e i knjiznica, ki jo ustanova organizira za potrebe svojih clanov

interna publikacija -e -e z publikacija, namenjena predvsem clanom podjetja, ustanove, drustva; prim, interni tisk

interna strokovna sluzba -e -e -e z oddelek, sluzba v knjiznici, ki opravlja strokovna opravila notranjega poslovanja knjiznice, npr. oddelek za dopolnjevanje knjiznicnega gradiva, oddelek za katalogizacijo, oddelek za vsebinsko obdelavo; prim, oddelek za delo z uporabniki

internacionalna bibliografija -e -e z, gl. mednarodna bibliografija

internet -a m globalno racunalnisko omrezje, ki s protokolom TCP/IP omogoca elektronsko komuniciranje; sin. medmrezje; prim, intranet, ekstranet

internetni vir -ega -a m elektronski informacijski vir, dostopen na internetu

interni dokument -ega -enta m dokument (1), namenjen predvsem clanom podjetja, ustanove, drustva

interni katalog -ega -a m katalog (1), namenjen knjiznicnim delavcem in naceloma ni dostopen javnosti; ant. javni katalog

interni tisk -ega -a m tiskane publikacije, ki jih izda podjetje, ustanova, drustvo predvsem za svoje clane; prim, interna publikacija

interno bibliotekarsko delo -ega -ega -a s, gl. interno knjiznicarsko delo

interno knjiznicarsko delo -ega -ega -a s delo v knjiznici, pri katerem knjiznicar ni v stiku z uporabniki, npr. katalogizacija; sin. interno bibliotekarsko delo

interoperabilnost -i z sposobnost sistema, da sodeluje z okoljem drugega sistema brez uporabnikovega poseganja, npr. omogocanje povezljivosti informacijskih virov na internetu; sin. skupna uporabnost

interpunkcija -e z, v katalogizaciji 1. locila ali druga pisna znamenja, ki se uporabljajo v bibliografskem opisu 2. gl. interpunkcijski znak

interpunkcijski simbol neustr., gl. interpunkcijski znak

interpunkcijski znak -ega -a m, v katalogizaciji predpisana kombinacija locil ali drugih pisnih znamenj in presledkov, ki uvaja posamezne elemente bibliografskega opisa ali obmocje bibliografskega opisa; sin. interpunkcija (2)

intervju -ja m javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na vnaprej pripravljena vprasanja

intervjuvanec -nca m oseba, ki v intervjuju odgovarja na vprasanja; sin. vprasevanec, izprasevanec (2); prim, intervjuvar

intervjuvanka -e i zenska, ki v intervjuju odgovarja na vprasanja; sin. vprasevanka, izprasevanka; prim, intervjuvarka

intervjuvar -ja m oseba, ki vodi pogovor, zastavlja vprasanja in pripravi intervju za objavo; sin. vprasevalec, izprasevalec, zapisovalec razgovora; prim, intervjuvanec

intervjuvarka -e i zenska, ki vodi pogovor, zastavlja vprasanja in pripravi intervju za objavo; sin. vprasevalka, izprasevalka, zapisovalka razgovora; prim, intervjuvanka

intf. okrajs. (interfoliirani, interfoliacija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota interfoliirana

interfoliirani -a -o prid. 1. ki ima med potiskanimi listi uvezane prazne, nepotiskane liste 2. gl. intf.

intranet -a m lokalni informacijski sistem zakljucene skupine uporabnikov, navadno posamezne institucije, ki temelji na protokolih in storitvah interneta; prim, ekstranet, internet

inventar -ja m 1. predmeti, oprema, knjiznicno gradivo, ki je v lasti knjiznice; prim, inventarna knjiga, inventarni katalog 2. zgod. popis prirastka knjiznicnega gradiva po zaporedju prihoda v knjiznico, ki se vodi iz leta v leto; prim, akcesijski protokol, seznam prirastka

inventarizacija -e i postopek vpisovanja novo pridobljenega knjiznicnega gradiva v inventarno knjigo vkljucno z oznacitvijo lastnistva, vpisom inventarne stevilke na gradivo; prim, akcesija (1)

inventarizator -ja m knjiznicar (1), ki inventarizira knjiznicno gradivo

inventarizatorka -e i knjiznicarka (1), ki inventarizira knjiznicno gradivo

inventarizirano gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je vpisano v inventarno knjigo, opremljeno z inventarno stevilko in lastniskim zigom knjiznice

inventarizirati -am dov. in nedov. v inventarno knjigo vpisati enoto knjiznicnega gradiva, jo opremiti z inventarno stevilko in oznaciti lastnistvo

inventarna enota -e -e z enota knjiznicnega gradiva, ki je vpisana v inventarni knjigi pod doloceno inventarno stevilko

inventarna knjiga -e -e z uradna evidenca, v kateri je pod zaporedno stevilko vpisan posamicni izvod na novo pridobljenega knjiznicnega gradiva; sin. akcesijska knjiga; prim, inventarni katalog, akcesijski katalog, akcesijski protokol, inventar (1), seznam prirastka, inventarni zapisnik

inventarna stevilka -e -e z zaporedna stevilka, pod katero je vpisan vsak kos knjiznicnega gradiva v inventarni knjigi, inventarnem katalogu; sin. akcesijska stevilka

inventarni katalog -ega -a m katalog, urejen po inventarnih stevilkah; prim. inventarna knjiga, akcesijski katalog, akcesijski protokol, inventar (1), seznam prirastka

inventarni zapisnik -ega -a m, zgod. po inventarnih stevilkah urejen, v zvezek vpisovan seznam pridobljenih knjig, serijskih publikacij; prim, inventarna knjiga, seznam prirastka

inventura -e 2. sistematicno popisovanje knjiznicnega gradiva na dolocen dan z ugotavljanjem razlik v primerjavi s stanjem v knjiznicnih evidencah, tj. v inventarni knjigi, katalogu, evidenci izposojenega gradiva, npr. delna inventura; sin. popis knjiznicnega fonda, popis knjiznicne zbirke; prim. inventurni popis, revizija

inventurni popis -ega -a m popis, ki prikazuje z inventuro ugotovljeno stanje; prim, inventura, revizija

inventurni primanjkljaj -ega -a m knjiznicno gradivo, ki ga pri inventuri ni mogoce najti, niti ni podatkov o tern, kje je; prim, inventurni visek

inventurni visek -ega -ska m knjiznicno gradivo, ki se ga pri inventuri popise, a ni vpisano v knjiznicnih evidencah; prim, inventurni primanjkljaj

invertirana datoteka -e -e z datoteka z indeksom (2)

invertirana podatkovna zbirka -e -e -e z, gl. indeksirana podatkovna zbirka

invertirana zbirka -e -e z, gl. indeksirana podatkovna zbirka

invertirani naslov -ega -ova m, nekdaj, v katalogizaciji stvarni naslov, pri katerem je znacnica praviloma prvi samostalnik, npr. Narod, Slovenski; Novice, Kmetijske in rokodelske

invertirano iskanje neustr., gl. indeksno iskanje

inverzija -e i nenavaden, spremenjen vrstni red besed v besedni zvezi, npr. postavitev priimka pred osebno ime, samostalnika pred pridevnik; prim. neinvertirana oblika

inverzija imena -e ~ z, v katalogizaciji pri oblikovanju znacnice postavitev priimka pred osebno ime, npr. Cankar, Ivan; prim, neinvertirana oblika

IR IR-a [ier -era] m, krat. (ang. Information Retrieval) gl. poizvedovanje

IR-sistem -a [ier] m, gl. sistem za poizvedovanje

IRA IRE [ira] z, krat. (ang. International Reading Association) gl. Mednarodno bralno drustvo

irelevantni -tna -o prid. neustrezen glede na informacijsko vprasanje, npr. nerelevanten dokument, podatek, zadetek; sin. nerelevantni; ant. relevantni

IRS iRS-a [ieres -esa] m, krat. (ang. Information Retrieval System) gl. sistem za poizvedovanje

ISAN ISAN-a [isan] m, krat. (ang. International Standard Audiovisual Number) gl. Mednarodna standardna stevilka avdiovizualnega dela

ISBD iSBD-ja [iesbede -eja] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description) gl. mednarodni standardni bibliografski opis

lSBD(A)-ja [iesbedea] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Older Monographic Publications (Antiquarian)) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis starejsih (antikvarnih) monografskih publikacij

ISBD(CF) lSBD(CF)-a [iesbedeceef -efa] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Computer Files) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis racunalniskih datotek

ISBD(CM) lSBD(CM)-a [iesbedeceem -ema] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Cartographic Materials) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva

ISBD(CR) lSBD(CR)-a [iesbedeceer -era] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Continuing Resources) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis kontinuiranih virov

ISBD(ER) lSBD(ER)-a [iesbedeeer -era] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Electronic Resources) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov

ISBD(G) lSBD(G)-ja [iesbedege -eja] m, krat. (ang. General International Standard Bibliographic Description) gl. Splosni mednarodni standardni bibliografski opis

ISBD(M) lSBD(M)-a [iesbedeem -ema] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Monographic Publications) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij

ISBD(NBM) lSBD(NBM)-a [iesbedeenbeem -ema] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Non-Book Materials) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis neknjiznega gradiva

ISBD(PM) lSBD(PM)-a [iesbedepeem -ema] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Printed Music) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov

ISBD(S) lSBD(S)-a [iesbedees -esa] m, krat. (ang. International Standard Bibliographic Description for Serials) gl. Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij

ISBN iSBN-a [iesbeen -ena] m, krat. (ang. International Standard Book Number) gl. Mednarodna standardna stevilka knjige in Mednarodna standardna knjizna stevilka

ISBN-stevilka neustr., gl. Mednarodna standardna stevilka knjige in Mednarodna standardna knjizna stevilka

ISDS iSDS-a [iesdees -esa] m, krat. (ang. International Serial Data System) gl. Mednarodni podatkovni sistem serijskih publikacij

ISI ISI-ja [iesi] m, krat. (ang. Institute for Scientific Information) gl. Institut za znanstvene informacije

iskalna beseda -e -e z beseda, uporabljena pri poizvedovanju, ki sama ali skupaj z iskalno predpono nastopa kot operand v iskalnem izrazu; prim. iskalni pojem (2)

iskalna funkcija -e -e z, v katalogizaciji naloga abecednega imenskega kataloga, da omogoca iskanje del dolocenega avtorja, anonimnih del, njihovih razlicnih izdaj, prevodov, ki jih ima knjiznica; prim, zbirna funkcija

iskalna logika -e -e i uporaba Boolove algebre pri oblikovanju iskalnega izraza

iskalna metoda -e -e i metoda, ki se uporablja pri iskanju glede na vrsto informacijskega vira, npr. konvencionalna iskalna metoda, sodobna skalna metoda

iskalna pravila neustr., gi. iskalna sintaksa

iskalna predpona -e -e i skrajsana oznaka iskalnega polja pred iskalnim pojmom (2), ki skupaj z njim nastopa kot operand v iskalnem izrazu; prim. iskalna pripona

iskalna pripona -e -e i skrajsana oznaka iskalnega polja za iskalno besedo, ki skupaj z njo tvori operand; prim, iskalna predpona

iskalna sintaksa -e -e i pravila za oblikovanje iskalnega izraza

iskalna strategija -e -e i nacrt za poizvedovanje od izbire informacijskih virov do oblikovanja iskalnih zahtev; sin. poizvedovalna strategija, strategija iskanja

iskalna tehnika neustr., gi. iskalna metoda

iskalna uspesnost neustr., gi. uspesnost iskanja

iskalna zahteva -e -e i vprasanje, oblikovano za poizvedovanje, ki je sestavljeno po pravilih sistema za poizvedovanje in z upostevanjem iskalnih elementov; sin. iskaini zahtevek, poizvedba (3)

iskaini ciklus -ega -a m zakljuceno zaporedje postopkov od izrazene informacijske potrebe preko oblikovanja iskalnega izraza, postopkov iskanja ter pridobivanja in vrednotenja rezultatov poizvedovanja; sin. poizvedovalni ciklus

iskaini element -ega -enta m vsak del racunalniskega zapisa (1), po katerem je mogoce poizvedovati, npr. avtorjevo ime, leto izida, vsebinska oznaka; sin. dostopni element, iskaini kljuc, vstopna tocka (2); prim, iskalno polje

iskaini indeks -ega -a m, gl. indeks (3) in slovar iskalnega elementa

iskaini izraz -ega -aza m vprasanje, oblikovano za poizvedovanje, sestavljeno iz operandov in operatorjev po pravilih iskalne sintakse; sin. iskaini niz

iskaini jezik -ega -ika m umetni jezik za oblikovanje iskalnega izraza, npr. SQL; sin. poizvedovalni jezik

iskaini kljuc -ega -a m, gl. iskaini element

iskaini niz -ega -a m, gl. iskaini izraz

iskaini pogoj neustr., gl. iskaini izraz

iskaini pojem -ega -jma m 1. pojem kot miselna tvorba, ki ubesedena predstavlja predmet, vsebino iskanja 2. beseda, besedna zveza, niz znakov, uporabljen pri poizvedovanju, ki sam ali z iskalno predpono, iskalno pripono nastopa kot operand v iskalnem izrazu; prim, iskalna beseda

iskaini postopek -ega -pka m zaporedje korakov, po katerih poteka poizvedovanje

iskaini set neustr., gl. vmesni rezultat iskanja

iskaini stroj -ega -oja m, gl. 1. iskalnik 2. spletni skalnik

iskaini vmesnik -ega -a m uporabniski vmesnik (1) za poizvedovanje

iskaini zahtevek -ega -vka m vprasanje, oblikovano za poizvedovanje, ki je sestavljeno po pravilih sistema za poizvedovanje in z upostevanjem iskalnih elementov; sin. iskalna zahteva, poizvedba (3)

iskalnik -a m uporabniski program, namenjen ucinkovitemu poizvedovanju po dokumentih, podatkovni zbirki, zbirkah, npr. zdruzevalni iskalnik; sin. iskaini stroj (1)

iskaino orodje -ega -a s programska oprema za poizvedovanje

iskaino polje -ega -a s polje, po katerem je mogoce poizvedovati; prim, iskaini element

iskaino vedenje -ega -a s ravnanje posameznika pri iskanju informacij; prim. poizvedovalno vedenje

iskaino vprasanje neustr., gl. iskaini zahtevek

iskanje -a s prizadevanje, odkriti, priti do zelenih podatkov, informacij v informacijskih virih, npr. iskanje v slovarju, leksikonu, katalogu, po polnem besedilu, po internetu; prim, poizvedovanje

iskanje informacij -a - s 1. prizadevanje, priti do zelene informacije 2. zastar., gl. poizvedovanje

iskanje po avtorju -a s poizvedovanje, pri katerem je iskaini pojem avtorjevo ime; sin. avtorsko iskanje

iskanje po bibliografskih podatkih -a s poizvedovanje, pri katerem je iskaini pojem bibliografski podatek; sin. bibliografsko iskanje; prim, iskanje po vsebini

iskanje po nacelu optimalnega primerjanja -a s poizvedovanje, pri katerem je rezultat poizvedovanja seznam zapisov, urejen po verjetnosti, da zapisi ustrezajo poizvedbi

iskanje po naslovu -a s poizvedovanje, pri katerem je iskaini pojem naslov publikacije, dokumenta

iskanje po vsebini -a - - s poizvedovanje, pri katerem je iskaini pojem vsebinska oznaka; sin. tematsko iskanje, tematsko poizvedovanje; prim. iskanje po bibliografskih podatkih

iskanje podatkov -a - s 1. prizadevanje, priti do zelenih podatkov 2. zastar., gl. poizvedovanje

iskanje s povratno zanko -a s poizvedovanje, pri katerem uporabnik v rezultatu poizvedbe oznaci relevantne zapise, sistem pa mu na osnovi te informacije izpise nadaljnje zapise, ki bi utegnili biti relevantni

iskanje v naravnem jeziku -a s poizvedovanje, pri katerem je iskaini zahtevek oblikovan kot stavek brez omejitev glede na iskalne kljuce, iskaino sintakso; sin. poizvedovanje v naravnem jeziku

ISMN iSMN-a [iesemen -ena] m, krat. (ang. International Standard Music Number) gl. Mednarodna standardna stevilka glasbenega tiska

ISMN-stevilka neustr., gl. Mednarodna standardna stevilka glasbenega tiska

ISO ISA [iso] m, krat. (ang. International Organization for Standardization) gl. Mednarodna organizacija za standardizacijo

ISRC iSRC-ja [ieserce -eja] m, krat. (ang. International Standard Recording Code) gl. Mednarodna standardna koda posnetka

ISRN ISRN-a [ieseren -ena] m, krat. (ang. International Standard Report Number) gl. Mednarodna standardna stevilka strokovnega porocila

ISSN issN-a [iesesen -ena] m, krat. (ang. International Standard Serials Number) gl. Mednarodna standardna stevilka serijske publikacije

ISSN-sistem -a [iesesen] m mednarodni podatkovni sistem, ki temelji na sodelovanju Mednarodnega centra ISSN v Parizu ter stevilnih nacionalnih in regionalnih centrov ISSN, in ki skrbi za registracijo serijskih publikacij in njihovo enolicno identifikacijo; prim. Mednarodni podatkovni sistem serijskih publikacij

ISSN-stevilka neustr., gl. Mednarodna standardna stevilka serijske publikacije

ISTC iSTC-ja [is9t9C9] m, krat. (ang. International Standard Text Code) gl. Mednarodna standardna koda besedila

istovetenje avtorja -a - s prepoznavanje, ugotavljanje istovetnosti avtorja, npr. med soimenjaki; sin. identificiranje avtorja

istovetenje publikacije -a - s prepoznavanje, ugotavljanje istovetnosti dolocene publikacije s pomocjo dolocenih bibliografskih elementov, npr. avtorjevega imena, naslova; sin. identificiranje publikacije

ISWC iswc-ja [isgvgcg] m, krat. (ang. International Standard Work Code) gl. Mednarodna standardna koda dela

it. okrajs. (italijanski) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota v italijanski vezavi

italijanska vezava -e -e i 1. v knjigovestvu trda vezava z ravnim hrbtom in navadno lakiranim ovojem 2. gl. it.

itd. okrajs. (in tako dalje) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti poleg navedenega kraja in/ali zaloznika se vec krajev in/ali zaloznikov; sin. etc.

iteracija -e z 1. v katalogizaciji primerek integrirnega vira ob izidu ali ob kateri koli spremembi; sin. ponovitev; prim, verzija 2. pri poizvedovanju ponovitev iskanje s preoblikovanjem poizvedbe

iterativno iskanje -ega -a s poizvedovanje v vec korakih, ki se nadaljuje na podlagi rezultatov predhodnega poizvedovanja, poizvedovanj; sin. vecstopenjsko iskanje

iugoslavica -e [jugoslavika] z, lat, gl. jugoslavika

izbiranje bibliografskega gradiva -a - - s faza bibliografskega dela pri pripravi bibliografije, v kateri se iz zbranega gradiva izbere tisto, ki ustreza vnaprej dolocenim kriterijem

izbirna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje bibliografske enote, izbrane po dodatnem kriteriju, npr. glede na vsebino, pomembnost, aktualnost, namembnost, cas; sin. selektivna bibliografija; ant. izcrpna bibliografija

izbirni katalog -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise le dela knjiznicnega gradiva, npr. citalniski katalog, tematski katalog; prim, posebni katalog, glavni katalog, skupni katalog

izbirni meni neustr., gi. meni

izbor informacijskega vira -ora m odlocanje o izbiri najprimernejsega informacijskega vira za zadovoljitev dolocene informacijske potrebe

izbor knjiznicnega gradiva -ora - m 1. po strokovnih nacelih doloceno in za dolocene vrste knjiznic primerno knjiznicno gradivo, npr. izbor knjig za mladino 2. postopek dolocanja takega gradiva

izbor rezultatov -ora - m, pri poizvedovanju odlocitev za zadetke, ki jih posameznik navadno uporabi

izbrano delo -ega -a s vec del istega avtorja, ki so izbrana po dolocenih kriterijih in objavljena v isti publikaciji; prim, zbrano delo

izbrisani zapis -ega -a m, v MARC-formatih katalozni zapis, ki ne velja vec in dobi v glavi zapisa ustrezno oznako o stanju zapisa

izbrisati -isem dov., v racunalnistvu trajno odstraniti podatke z elektronskega medija (1), npr. izbrisati datoteko; prim, shraniti, zapisati (2)

izbrisljivi disk -ega -a m laserski disk, na katerem je mogoce podatke zapisovati, spreminjati in brisati, npr. CD-RW, DVD-RW; sin. zbrisljivi disk

izbrisljivi laserski disk -ega -ega -a m laserski disk, na katerem je mogoce podatke izbrisati, npr. CD-RW, DVD-RW; sin. izbrisljivi opticni disk; prim. zapisljivi laserski disk (1, 2)

izbrisljivi opticni disk -ega -ega -a m opticni disk, na katerem je mogoce podatke izbrisati, npr. CD-RW, DVD-RW; sin. izbrisljivi laserski disk; prim. zapisljivi opticni disk (1, 2)

izcrpana naklada -e -e i naklada, katere izvodi pri izdajatelju, zalozniku, distributerju niso vec dostopni; prim, razprodana naklada

izcrpna bibliografija -e -e i bibliografija (2), ki v okviru izbranega kriterija vkljucuje bibliografske enote kar se da popolno; ant. izbirna bibliografija

izcrpno gesljenje -ega -a s gesljenje, pri katerem so z gesli opisane vse teme ali velika vecina tern, ki nastopajo v delu, dokumentu, publikaciji; prim. podrobno gesljenje

izd. okrajs. (izdaja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota izsla v doloceni izdaji, npr. 3. izd.

izdaja -e z 1. v zaloznistvu tiskano ali kako drugace razmnozeno delo, kot izide v enkratni nakladi, npr. avtorizirana izdaja, ilustrirana izdaja, luksuzna izdaja; sin. edicija; prim, objava, natis 2. gl. izd.

izdaja na drugem mediju -e z, gl. vzporedna izdaja

izdaja za knjiznice -e - z, gl. knjiznicna izdaja

izdaja za mladino -e - z, gi. mladinska izdaja

izdaja za otroke -e - z, gi. otroska izdaja

izdaja za slepe -e - i publikacija, izdana v Braillovi pisavi ali na zvocnem posnetku, namenjena slepim, slabovidnim

izdajanje -a s, v zaloznistvu objavljanje knjig, publikacij, npr. izdajanje bibliografij, kataloga

izdajanje na zahtevo -a - s izdajanje elektronsko izdelane publikacije tako, da se ne natisne celotna naklada, ampak se vsakic natiska, dotiska, izdela samo stevilo narocenih izvodov; prim, tiskanje na zahtevo, zaloznistvo na zahtevo

izdajatelj -a m 1. v zaloznistvu korporacija, ki pripravi rokopis knjige, publikacije in ga odstopi zalozbi za natis, izdelavo in ni zaloznik, npr. izdajatelj SAZU, zaloznik DZS 2. podjetje, ustanova, ki financira in navadno tudi pripravi izdajo in natis publikacije in distribuira naklado; sin. zaloznik

izdajateljica -e z 1. v zaloznistvu korporacija, ki pripravi rokopis knjige, publikacije in ga odstopi zalozbi za natis, izdelavo in ni zaloznik 2. podjetje, ustanova, ki financira in navadno tudi pripravi izdajo in natis publikacije in distribuira naklado, npr. izdajateljica SAZU; sin. zaloznica

izdajateljska pravica -e -e z, gi. pravica izdajanja

izdaje v vec formatih -aj z, mn. vzporedne elektronske izdaje, ki se razlikujejo v racunalniskem formatu, npr. v formatu HTML in formatu PDF

izdano delo -ega -a s na kakrsnem koli mediju objavljeno delo

izdano kot rokopis neskl., kot pojasnilo navedek v publikaciji, ki opozarja, pojasnjuje, da obdelava snovi ni dokoncna

izdati -am dov. pripraviti rokopis knjige, publikacije, da se pojavi kot tiskano ali kako drugace razmnozeno delo; prim, zaloziti (1)

izdelovalec -lea [uc] m oseba ali institucija, ki izdela celotno naklado, npr. razmnozevalec laserskih diskov, filma; prim, proizvajalec

izgradnja knjiznicne zbirke -e - z nacrtno oblikovanje knjiznicnega fonda v skladu s standardi, priporocili in poslanstvom knjiznice

izgubljeno neskl., kot pojasnilo, pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, ki pove, da je publikacija, dokument izgubljen in zato ni dostopen; prim, nenajdljivo gradivo, zalozeno

izhajati v nadaljevanjih -am - nedov. izhajati v vec zvezkih, delih, ki izidejo eden za drugim

izhodna stran -e -i z zadnja stran starejsih knjig, poglavij v njih, oblikovana tako, da se natisnjeno besedilo klinasto zozi in konicasto konca

izid -a m dejstvo, da je publikacija dana v prodajo, distribucijo

iziti -idem dov. pojaviti se v tiskani ali kako drugace razmnozeni obliki

izkuseni uporabnik -ega -a m uporabnik (2), ki ima izkusnje z uporabo sistemov za poizvedovanje, znanje o njihovi uporabi in zato uporablja zahtevno iskanje; sin. zahtevni uporabnik; ant. neizkuseni uporabnik

izlocanje knjiznicnega gradiva -a - s odstranjevanje knjiznicnega gradiva iz redne postavitve zaradi neustreznosti, zastarelosti, poskodb, obrabe; prim. odpisovanje knjiznicnega gradiva

izloceni izvod knjiznicnega gradiva -ega -oda - - m izvod knjiznicnega gradiva, ki je bil odstranjen iz redne postavitve; prim, odpisani izvod knjiznicnega gradiva

izloceni vpis -ega -a m iz kataloga odstranjen katalozni vpis

izloceno knjiznicno gradivo -ega -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je zaradi neustreznosti, zastarelosti, poskodb, obrabe umaknjeno iz redne postavitve; prim, odpisano knjiznicno gradivo

izlociti knjiznicno gradivo -im - - dov. umakniti iz redne postavitve knjiznicno gradivo, ki je neustrezno, zastarelo, poskodovano, obrabljeno; prim, odpisati knjiznicno gradivo

izlocitveni dejavnik -ega -a m vzrok za izlocitev knjiznicnega gradiva, npr. zastarelost, obraba; sin. izlocitveni faktor

izlocitveni faktor -ega -ja m, gl. izlocitveni dejavnik

izmenjava bibliografskih zapisov -e - - z dajanje in/ali sprejemanje bibliografskih zapisov med knjiznicami, bibliografskimi servisi, navadno po sistemu mednarodne izmenjave bibliografskih informacij

izmenjevalni format -ega -a m, v racunalnistvu format racunalnisko citljivega zapisa, ki omogoca izmenjavo bibliografskih zapisov, npr. MARC-format

izmenljivi disk -ega -a m, v racunalnistvu trdi disk, ki je prirejen za enostavno zamenjavo v racunalniku in za prenasanje; prim, zunanji disk

izmisljeni impresum -ega -a m impresum, ki iz dolocenih razlogov, npr. zaradi cenzure, z laznimi podatki prikriva prave

izmisljeni naslov -ega -ova m, v katalogizaciji naslov (2), ki ga katalogizator da glede na vsebino publikacije, dokumenta brez stvarnega naslova in ki prevzame njegovo funkcijo; sin. fingirani naslov, nadomestni naslov; prim. vsebinski naslov

izmisljeno ime -ega -na s, gl. psevdonim (1, 2)

izobrazevanje uporabnikov -a - s nacrtno individualno ali skupinsko usposabljanje uporabnikov za samostojno uporabo knjiznice in informacijskih virov

izpis -a m predstavitev podatkov, dokumenta na racunalniskem zaslonu ali na papirju s pomocjo tiskalnika; prim, prikaz

izpisana oblika naslova -e -e - z, gl. izpisana oblika stvarnega naslova

izpisana oblika stvarnega naslova -e -e - z, v katalogizaciji z besedami izpisan naslov, ki je na publikaciji naveden v obliki kratice, akronima, stevilke; sin. izpisana oblika naslova

izpisani naslov -ega -ova m razvezana kratica, izpisana stevilka, graficni znak, ki je stvarni naslov ali del stvarnega naslova publikacije

izpisek -ska m, gl. ekscerpt (1)

izpisni format -ega -a m oblika, v kateri je bibliografski zapis prikazan na zaslonu ali kako drugace izpisan, npr. polni, skrajsani izpisni format; sin. format izpisa

izpopolnjena izdaja -e -e z, gl. dopolnjena izdaja

izposoja -e z 1. dajanje knjiznicnega gradiva v uporabo in vodenje ustrezne evidence; prim, vracilo, uporaba knjiznicnega gradiva 2. zarg., gl. oddelek za izposojo

izposoja na dom -e - - i izposoja (1) za uporabo zunaj knjiznice; ant. citalniska izposoja; prim, izposojevalna knjiznica

izposoja na domu -e - i izposoja (1) z dostavo gradiva uporabniku na dom

izposoja pri pultu -e i izposoja (1) v knjiznici, kjer uporabnik nima dostopa do knjiznicnega gradiva, ampak mu ga posreduje knjiznicar (1) pri izposojevalnem pultu; sin. pultna izposoja

izposoja v citalnici -e - z, gl. citalniska izposoja

izposoja z zadolznico -e [uz] z izposoja (1), navadno v znanstvenih, visokosolskih in specialnih knjiznicah, pri kateri uporabnik knjiznice izpolni zadolznico

izposoja za dolocen cas -e i izposoja (1), pri kateri je dolocen rok izposoje, navadno od nekaj dni do nekaj tednov; sin. zacasna izposoja; prim. izposoja za nedolocen cas (2)

izposoja za nedolocen cas -e z 1. izposoja (1) gradiva iz skladisca v citalnico, oddelke, navadno do zamenjave z novejso izdajo; sin. trajna izposoja (1) 2. interna izposoja domacim uporabnikom knjiznice brez omejenega roka izposoje; sin. trajna izposoja (2); prim, izposoja za dolocen cas

izposojati -am nedov. dajati knjiznicno gradivo v uporabo in voditi ustrezne evidence o tern

izposojeno gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je v uporabi; prim, prosti izvod

izposojevalec -lea [uc] m 1. usluzbenec knjiznice, ki izdaja knjiznicno gradivo uporabnikom in vodi ustrezne evidence o tern 2. kdor si v knjiznici izposodi gradivo za uporabo v citalnici ali na domu; prim, bralec (1), uporabnik (1)

izposojevalisce -a s 1. stalno mesto za izposojo 2. del knjiznice, kjer se na doloceni lokaciji izposoja knjiznicno gradivo; sin. izposojevalnica

izposojevalisce potujoce knjiznice neustr., gl. postajalisce potujoce knjiznice

izposojevalka -e [uk] z 1. usluzbenka knjiznice, ki izdaja knjiznicno gradivo uporabnikom in vodi ustrezne evidence o tern 2. zenska, ki si v knjiznici izposodi gradivo za uporabo v citalnici ali na domu; prim, bralka (1), uporabnica (1)

izposojevalna knjiznica -e -e z knjiznica, ki izposoja knjiznicno gradivo za uporabo zunaj svojih prostorov; sin. posodivna bukvarnica; ant. prezencna knjiznica; prim, izposoja na dom

izposojevalna sluzba -e -e z, gi. oddelek za izposojo

izposojevalna stevilka -e -e i stevilka, navadno na nalepki s crtno kodo, ki oznacuje vsak kos knjiznicnega gradiva in omogoca evidenco izposoje, zlasti racunalniske; sin. stevilka za izposojo

izposojevalni listek -ega -tka m, gi. zadolznica

izposojevalni pult -ega -a m pult, miza, pri katerem se gradivo izposoja ali vraca; sin. knjizni pult

izposojevalni rok -ega -a m, gi. rok izposoje

izposojevalnica -e z, nekdaj, gi. izposojevalisce

izposojevalnina -e z, nekdaj, gi. izposojnina

izposojni rok -ega -a m, gi. rok izposoje

izposojnina -e i odskodnina za uporabo izposojenega gradiva; sin. izposojevalnina, posojnina; prim, uporabnina

izpostavljena avtorica -e -e z, zastar., gi. glavna avtorica

izpostavljeni avtor -ega -ja m, zastar., gi. glavni avtor

izprasevalec -lea [uc] m, gi. intervjuvar

izprasevalka -e [uk] z, gl. intervjuvarka

izprasevanec -nca m, gl. 1. disertant 2. intervjuvanec

izprasevanka -e z, gl. 1. disertantka 2. intervjuvanka

izraziti naslov -ega -ova m prepoznaven stvarni naslov; sin. znacilni naslov; ant. genericni naslov

izrazna oblika -e -e z, v FZBZ-ju intelektualna ali umetniska oblika, ki jo delo (3) dobi ob vsaki materializaciji z ubesedenjem, notnim zapisom, zvokom, slikovnim prikazom, npr. prevod, skrajsana razlicica, priredba za otroke; prim, pojavna oblika

izrazena informacijska potreba -e -e -e z informacijska potreba, ki jo posameznik izrazi v okviru svojih sposobnosti, svojega znanja; sin. formalizirana informacijska potreba, oblikovana informacijska potreba; prim, neizrazena informacijska potreba, potencialna informacijska potreba, dejanska informacijska potreba

izredna stevilka -e -e z, gl. posebna stevilka

izrezek -zka m clanek, prispevek, ki je izrezan iz casnika, casopisa za oblikovanje hemeroteke; sin. kliping (1)

izseljenski tisk -ega -a m publikacije, ki jih izdajajo izseljenci v tujini; prim. zamejski tisk

izterjava -e z postopek, s katerim skusa knjiznica zagotoviti vrnitev izposojenega gradiva po izteku roka izposoje, npr. posiljanje opominov, tozba

izterjava obveznega izvoda -e z postopki, s katerimi skusa depozitna knjiznica (2) zagotoviti pridobivanje neoddanega obveznega izvoda

iztocnica -e z navadno prva beseda znacnice; sin. imenovalec znacnice; prim. vecdelna iztocnica

iztroseno knjiznicno gradivo -ega -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je poskodovano ali uniceno tako, da ni vec primerno za uporabo v knjiznici

iztrzek -zka m sestavek, ki je objavljen v kaki publikaciji in hkrati odtisnjen brez lastne naslovne strani; prim, separat

IZUM IZUM-a [izum] m, krat, gl. Institut informacijskih znanosti

izv. okrajs. (izvod) oznaka za izvod

izv. izd. okrajs. (izvirna izdaja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota izsla v izvirni izdaji

izv. stv. nasi, okrajs. (izvirni stvarni naslov) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki uvede navedbo izvirnega naslova; prim, prevod dela

izvajalec -lea [uc] m oseba, ki igra ali kako drugace izvaja svojo vlogo v glasbeni, dramski uprizoritvi, filmu

izvedeno delo -ega -a s duhovna stvaritev, ki je predstavljena ustno, z glasbilom, gibom, z razporeditvijo predmetov, npr. ustno izrocilo, koncert, predavanje, gledaliska predstava, razstava

izvestje -a s solska, javnosti namenjena publikacija s podatki o ucnem osebju, ucencih, pouku, uspehu; prim, glasilo

izvirna izdaja -e -e i 1. prva izdaja kakega dela; sin. originalna izdaja 2. gl. izv. izd.

izvirna katalogizacija -e -e i prva izdelava kataloznega zapisa; prim, prevzem zapisa

izvirna vezava -e -e i, v knjigovestvu vezava, ki jo dobi knjiga, zvezek ze ob samem izidu; sin. primarna vezava; prim, poznejsa vezava, prevezava

izvirne platnice -ih -nic z, mn., v knjigovestvu prvotne, ob izidu knjige uvezane platnice; sin. originalne platnice

izvirni dokument -ega -enta m dokument, ki vsebuje izvirno delo; sin. originalni dokument

izvirni naslov -ega -ova m 1. naslov, pod katerim je delo prvic objavljeno; sin. izvirni stvarni naslov, originalni naslov, naslov izvirnika, naslov originala; prim, prevod dela 2. gl. izv. stv. nasi.

izvirni stvarni naslov -ega -ega -ova m, gl. izvirni naslov

izvirni znanstveni clanek -ega -ega -nka m, gl. znanstveni clanek

izvirnik -a m 1. delo v obliki in jeziku nastanka; sin. original (1), izvirno delo (1), originalno delo; prim, izvirno besedilo (1), prevedeno delo (2) 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine, publikacije; sin. original (2); prim, kopija, reprodukcija (1)

izvirno besedilo -ega -a s 1. besedilo v obliki in jeziku nastanka; prim, izvirnik (1), prevedeno delo 2. besedilo, ki ni plagiat, prevod, priredba

izvirno delo -ega -a s 1. delo v obliki in jeziku nastanka; sin. izvirnik (1), original (1), originalno delo; prim, izvirno besedilo, prevedeno delo 2. delo, ki ni plagiat, priredba, predelava

izvirno ime -ega -na s pravo ime avtorja, ki uporablja spremenjeno ime; prim. privzeto ime

izvlecek -cka m zgoscena predstavitev vsebine dokumenta brez pojasnjevanj ali kriticnih osvetlitev; sin. abstrakt; prim, anotacija (1), sinopsis (1), povzetek (2)

izvod -oda m 1. vsaka od vec istovrstnih tiskanih, razmnozenih publikacij, dokumentov; prim, kopija, enota (4) 2. gl. izv.

izvod s preteklostjo -oda m izvod, ki vsebuje oznake, dokaze o svoji preteklosti, npr. knjiga, ki je nekoc pripadala knjiznici Zige Zoisa

izvod za izposojo -oda - - m izvod knjiznicnega gradiva, namenjen za izposojo; prim, arhivski izvod

izvod za osebno uporabo -oda m 1. izvod, kopija dokumenta, publikacije, ki se ga sme po zakonskih dolocilih pod posebnimi pogoji uporabljati brez avtorjevega, zaloznikovega dovoljenja, npr. izvod za kritiko, porocanje, poucevanje 2. izvod publikacije, ki ga strokovnjak, znanstvenik prejme ob njenem izidu v promocijske namene

izvod za zamenjavo -oda - - m izvod knjiznicnega gradiva, namenjen zamenjavi; sin. izvod za zameno

izvod za zameno -oda - m, gl. izvod za zamenjavo

izvor -ora z podatki o zgodovini in lastnistvu dolocenega predmeta, dokumenta, publikacije, na podlagi katerih se dolocata pristnost in lastnistvo; sin. provenienca

izvorna podatkovna zbirka -e -e -e i podatkovna zbirka, iz katere se prenasajo podatki v drugo zbirko, druge zbirke; sin. izvorna zbirka; prim, ciljna podatkovna zbirka (1)

izvorna zbirka -e -e z, gl. izvorna podatkovna zbirka

izvorni format -ega -a m, v MARC-formatih format racunalnisko citljivega zapisa pred konverzijo; prim, ciljni format

izvorni tezaver -ega -vra m tezaver, ki je izhodisce za razvijanje novih tezavrov; prim, ciljni tezaver

izvorno digitalni dokument -ega -enta m elektronski dokument, ki je ze nastal v digitalni obliki ne pa z digitalizacijo; sin. izvorno elektronski dokument; prim, digitalizirani dokument, digitalni dokument

izvorno elektronski dokument - -ega -enta m elektronski dokument, ki je ze nastal v elektronski obliki ne pa z digitalizacijo; sin. izvorno digitalni dokument; prim, digitalizirani dokument, digitalni dokument

izvoz podatkov -oza - m dajanje podatkov iz lastnega informacijskega sistema v drugega; prim, uvoz podatkov

J

jahac -a m ploscica na kataloznem pregradniku z oznako za locevanje skupin razlicnih listkov, npr. na zacetku nove crke, novega vrstilca; sin. jezicek

jap. okrajs. (japonski) v katalogizaciji 1. oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da ima opisovana enota japonsko paginacijo 2. oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota v japonski vezavi

japonska paginacija -e -e i 1. oznacitev strani, pri kateri tecejo stevilke v publikaciji, dokumentu od desne proti levi 2. gl. jap. (1)

japonska vezava -e -e i 1. v knjigovestvu vezava, pri kateri blok iz traku, svitka zgibanih listov ni obrezan in so listi potiskani le po zunanji strani; sin. orientalska knjiga 2. gl. jap. (2)

japonski nacin izdaje -ega -a - m izdaja publikacije v japonski vezavi in z japonsko paginacijo

japonski papir -ega -ja m, v papirnistvu papir s svilnato teksturo za pisanje, tiskanje diplom, voscilnic, vezavo, restavriranje knjig

javna biblioteka -e -e z, gl. javna knjiznica

javna citalnica -e -e i citalnica, ki je brez omejitve dostopna clanom in neclanom knjiznice

javna knjiznica -e -e i knjiznica, financirana iz javnih sredstev, ki opravlja javno sluzbo; sin. javna biblioteka; ant. zasebna knjiznica

javna knjiznicna mreza -e -e -e z v sistem povezane javne, navadno splosne knjiznice

javna knjiznicna sluzba -e -e -e z sistem knjiznicnih storitev, ki jih opravlja javna knjiznicna mreza

javni katalog -ega -a m katalog (1), namenjen uporabnikom knjiznice; sin. uporabniski katalog; ant. interni katalog

javni online katalog -ega - -a [onlajn] m, gl. javni racunalniski katalog

javni racunalniski katalog -ega -ega -a m (krat. OPAC) racunalniski katalog, ki je interaktivno dostopen uporabnikom knjiznice; sin. javni online katalog

javni terminal -ega -a m prosto dostopen, uporabnikom namenjen terminal za iskanje v katalogu, za izposojo, narocanje gradiva; sin. uporabniski terminal

javno dostopen informacijski vir - -nega -ega -a m informacijski vir, ki je brezplacno in brez omejitev namenjen vsem uporabnikom; prim. komercialni informacijski vir

javno dostopna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka, ki je brezplacno in brez omejitev namenjena vsem uporabnikom; prim. komercialna podatkovna zbirka

javno geslo -ega -a s geslo (4), namenjeno vsem uporabnikom za dostop do javno dostopnih informacijskih virov, npr. opac, info, guest, anonymous

JBI JBI-ja [jsbsi] m, krat. (srb. Jugoslovenski bibliografski institut) gl. Jugoslovanski bibliografski institut

jedkanica -e z 1. v tiskarstvu graficna tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plosce omogoca crtno risbo 2. odtis v taki tehniki

jetniska knjiznica -e -e z, gl. zaporniska knjiznica

jezicek -cka m, gl. jahac

jezik iskanja neustr., gl. iskalni jezik in poizvedovalni jezik

jezik katalogizacije -ika - m, gl. jezik ustanove

jezik poizvedovanja neustr., gl. poizvedovalni jezik in iskalni jezik

jezik publikacije -ika - m jezik, v katerem je besedilo publikacije; prim, jezik ustanove

jezik ustanove -ika - m jezik, ki ga uporablja knjiznica pri izdelavi bibliografskih opisov, npr. v bloku za opombe; sin. jezik katalogizacije; prim, jezik publikacije

jubilejna izdaja -e -e z izdaja, ki izide ob jubileju podjetja, ustanove, posameznika, dogodka

jubilejna publikacija -e -e z publikacija, ki izide ob jubileju podjetja, ustanove, posameznika, dogodka; sin. jubilejni spis, spomenica; prim, prigodna publikacija, priloznostna publikacija

jubilejna stevilka -e -e i stevilka serijske publikacije, ki je posvecena pomembnejsi obletnici posameznika, institucije, dogodka; prim, jubilejni zbornik, posebna stevilka, redna stevilka

jubilejni spis -ega -a m, nekdaj, gl. jubilejna publikacija

jubilejni zbornik -ega -a m zbornik, ki je posvecen pomembnejsi obletnici posameznika, institucije, dogodka; prim, jubilejna stevilka

jugoslavika -e z, zgod. publikacije, dokumenti z obmocja nekdanje Jugoslavije ali o njej; sin. iugoslavica

Jugoslovanski bibliografski institut -ega -ega -a m (krat. JBI) institut s sedezem v Beogradu, ki je od leta 1950 do 1991 sestavljal in izdajal skupno bibliografijo za vse republike SFR Jugoslavije

juridicna knjiznica -e -e z, gl. pravna knjiznica

jutranja izdaja -e -e i izdaja casnika, dnevnika, katerega del naklade izide v jutranjih urah in objavlja novice prejsnjega dne; prim, vecerna izdaja

jutranjik -a m dnevnik (1), ki izhaja zjutraj; prim, vecernik

K

kalamus -a m, zgod. (lat. calamus) pisalna cevka, pisalo

kaligraf -a m umetnik lepega pisanja, pisec predvsem srednjeveskih in orientalskih rokopisov; sin. lepopisec

kaligraf ija -e z pisanje z lepimi, citljivimi crkami; sin. lepopisje

kamnotisk -a m, gl. litografija (1, 2)

kapaciteta -e z, gi. zmogljivost

kapaciteta polic -e - i izracunano stevilo enot knjiznicnega gradiva, ki se ga da postaviti na knjizne police

kapaciteta pomnilniskega medija -e - z najvecja kolicina podatkov, ki jih je mogoce shraniti na pomnilniskem mediju; sin. zmogljivost pomnilniskega medija

kapaciteta skladisca -e - i podatek o tern, koliko enot knjiznicnega gradiva je mogoce shraniti v knjiznicnem skladiscu glede na njegovo velikost in opremljenost; sin. zmogljivost skladisca

kapitalni trak -ega -u m koncna okrasna vezica na glavi in nogi hrbta

kapitel -a m, v knjigovestvu zascitni, okrasni obsitek na glavi in nogi hrbta knjiznega bloka

kapitelka -e z latinicna pisava velikih crk za napise na spomenikih

kapljicni tisk -ega -a m, v tiskarstvu racunalniski tisk s tiskalnikom, ki brizga na tiskovno podlago drobne kapljice barvnih crnil

kapsa -e z, zgod. (lat. capsa) tok za rokopisne zvitke

kardeks -a m kartoteka, navadno za evidenco periodicnega tiska, v kateri so listi razporejeni stopnicasto, kar omogoca pregled nad vec naslovi naenkrat; sin. lezeca kartoteka

karel -a m, gl. bralna celica in studijska celica

karniolika -e z publikacije, dokumenti z obmocja Kranjske ali o njej; sin. carniolica; prim, slovenika, stiriaka

karolina -e z latinicna pisava s pravilno oblikovanimi velikimi, tanjsimi malimi crkami iz casa Karla Velikega

kart. okrajs. (kartonirani) oznaka za kartonirano vezavo; sin. karton.

karta -e z 1. dvodimenzionalna upodobitev dela Zemljinega povrsja, objektov na njem v pomanjsanem merilu, navadno na papirju, npr. stenska karta, zepna karta; sin. zemljevid, geografska karta 2. taka upodobitev z vrisanimi podatki o pojavih, stanjih, npr. geoloska, dialektoloska karta 3. gl. zvd in zvd.

kartograf -a m avtor kartografskega gradiva

kartografka -e z avtorica kartografskega gradiva

kartografska omara -e -e z predalnik z nizkimi predali za shranjevanje razgrnjenih zemljevidov

kartografska publikacija -e -e z publikacija, ki na katerem koli mediju (1) v celoti ali po delih prikazuje Zemljo ali katero koli drugo nebesno telo v kakrsnem koli merilu in kakrsni koli projekciji; prim, kartografsko gradivo

kartografska zbirka -e -e z 1. zbirka (2) s kartografskim gradivom 2. neustr., gl. kartografski oddelek

kartografski oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice (1) s kartografskim gradivom

kartografsko gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo, ki v celoti ali po delih prikazuje Zemljo ali katero koli drugo nebesno telo v kakrsnem koli merilu in kakrsni koli projekciji; prim, kartografska publikacija

karton -a m, v papirnistvu papirni izdelek iz vec plasti, navadno tanjsi, kvalitetnejsi od lepenke

karton. okrajs. (kartonirani) oznaka za kartonirano vezavo; sin. kart.

kartonirana vezava -e -e i, v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri so platnice in hrbet iz kartona

kartonirani -a -o prid. 1. ki je v kartonirani vezavi 2. gl. kart. in karton.

kartonka -e i publikacija, navadno za otroke v predbralnem obdobju, z debelimi kartonskimi listi

kartotecna bibliografija -e -e z, gl. listkovna bibliografija

kartoteka -e i sistematicno urejena zbirka listkov, kartonckov z dolocenimi podatki; prim, katalog (1)

kartoteka bralcev -e - [uc] i abecedno urejena kartoteka s podatki o uporabnikih knjiznice; sin. kartoteka uporabnikov; prim, imenik izposojevalcev

kartoteka clanov -e - i abecedno urejena kartoteka s podatki o clanih knjiznice; prim, imenik clanov

kartoteka darov -e - i abecedno urejena kartoteka s podatki o publikacijah, ki so bile knjiznici darovane

kartoteka deziderat -e - i kartoteka s predlogi za nabavo knjiznicnega gradiva; prim, knjiga deziderat

kartoteka izposojenega gradiva -e z, nekdaj kartoteka s knjiznimi listki izposojenega gradiva, urejena po datumih izposoje in signaturah; prim. prezencni katalog

kartoteka narocenih publikacij -e - z kartoteka s podatki o publikacijah, ki jih je knjiznica narocila, a jih se ni prejela; sin. kartoteka narocil

kartoteka narocil -e - z, gl. kartoteka narocenih publikacij

kartoteka narocnikov -e - z abecedno urejena kartoteka s podatki o narocnikih dolocene publikacije, storitve; sin. narocniska kartoteka

kartoteka periodicnih publikacij -e - z kartoteka za evidenco dotoka novih stevilk casopisja, urejena po abecedi stvarnih naslovov

kartoteka uporabnikov -e - z abecedno urejena kartoteka s podatki o uporabnikih knjiznice; sin. kartoteka bralcev; prim, imenik izposojevalcev

kartoteka za periodiko neustr., gl. kartoteka periodicnih publikacij

kartridz neustr., gl. sklenjenotracna kaseta

kaseta -e z trajno zaprta skatla z navitim filmskim ali magnetnim trakom, npr. nesklenjenotracna kaseta, sklenjenotracna kaseta; sin. tracna kaseta

kasetni film -ega -a m filmski trak v sklenjenotracni kaseti; prim, kolut filma

kastigator -ja m, zgod. cenzor, ki izloca nemoralna besedila

katalog -a m 1. po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjiznicnega gradiva; sin. knjiznicni katalog; prim, kartoteka 2. publikacija, ki popisuje, opisuje, pojasnjuje ali nasteva razstavljena dela; sin. razstavni katalog, katalog razstave 3. publikacija s popisom del, izdelkov

katalog knjigarne -a - m, gi. knjigotrski katalog

katalog naslovov -a - m, gi. naslovni katalog

katalog novosti -a - m katalog (1, 3), ki zajema na novo pridobljeno knjiznicno gradivo

katalog periodicnih publikacij -a - - m katalog (1), ki zajema periodicne publikacije; sin. katalog periodike

katalog periodike -a - m, zarg., gi. katalog periodicnih publikacij

katalog razstave -a - m, gi. razstavni katalog in katalog (2)

katalog rokopisov -a - m posebni katalog, ki zajema rokopisno gradivo

katalog serijskih publikacij -a - m katalog (1), ki zajema serijske publikacije

katalog v knjizni obliki -a m, gi. knjizni katalog

katalogizacija -e i 1. izdelava kataloznih vpisov, kataloznih zapisov po dolocenih pravilih 2. gl. opisna katalogizacija

katalogizacija v knjigi neustr., gl. katalozni zapis o publikaciji

katalogizacijska enota -e -e i publikacija, predmet, dokument v enem ali vec delih, ki je predmet katalogizacije; sin. enota (3); prim, bibliografska enota (1), enota knjiznicnega gradiva, opisovana enota

katalogizacijska praksa -e -e i ustaljen, dogovorjen nacin katalogizacije, ki vcasih odstopa od veljavnih katalogizacijskih pravil

katalogizacijska pravila -ih -il z, mn. pravila, ki dolocajo nacin vpisovanja knjiznicnega gradiva v abecedni imenski katalog; sin. pravila za katalogizacijo, katalozna instrukcija; prim, katalogizacijski pravilnik, katalogizacijski prirocnik katalogizacijski pravilnik -ega -a m zbrana in urejena pravila za katalogizacijo; prim, katalogizacijska pravila, katalogizacijski prirocnik

katalogizacijski prirocnik -ega -a m publikacija z navodili za katalogizacijo, obdelanimi primeri in dodanimi pomagali; prim, katalogizacijski pravilnik, katalogizacijska pravila

katalogizat -a m kar nastane s katalogizacijo

katalogizator -ja m knjiznicar (1), ki je usposobljen za katalogizacijo in izdeluje katalozne vpise

katalogizatorka -e i knjiznicarka (1), ki je usposobljena za katalogizacijo in izdeluje katalozne vpise

katalogizirano gradivo -ega -a s po dolocenih pravilih popisano in v katalog vkljuceno knjiznicno gradivo

katalogizirati -am dov. in nedov. 1. po dolocenih pravilih izdelovati katalozne vpise, katalozne zapise; prim, bibliografirati 2. po dolocenih pravilih izdelovati katalozne vpise, katalozne zapise brez vkljucevanja vsebinskih oznak

katalogna enota -e -e z, zastar., gl. katalozni vpis in katalozna enota

katalogni -gna -o prid., zastar., gl. katalozni kataloska cena -e -e z, gi. katalozna cena

katalozna cena -e -e 2 v knjigotrskem katalogu navedena cena publikacije, ki jo doloci zaloznik in se zato pri prodajalcih ne spreminja; sin. kataloska cena; prim, nabavna cena

katalozna enota -e -e i osnovna enota knjiznicnega kataloga, ki vsebuje ali bibliografski vpis (2) ali normativni vpis ali napotilni vpis; sin. katalozni vpis, katalogna enota; prim, katalozni zapis, bibliografska enota (2), bibliografski vpis (2)

katalozna instrukcija -e -e z, zastar., gi. katalogizacijska pravila in pravila za katalogizacijo

katalozna kartica -e -e z, gi. katalozni listek

katalozna omarica -e -e i omara s predali ustreznih dimenzij za katalozne listke

katalozni -a -o prid. ki se nanasa na katalog; sin. katalogni

katalozni listek -ega -tka m listek, kartica s kataloznim vpisom, praviloma mednarodnega formata v listkovnem katalogu; sin. katalozna kartica; prim. dokumentacijska kartica

katalozni napis -ega -a m napis na katalozni omarici ali predalcku z informacijo o njegovi vsebini

katalozni opis neustr., gi. katalozni vpis

katalozni opornik -ega -a m pripomocek, ki daje oporo kataloznim listkom v kataloznem predalu; sin. opornik listkov, opornik (2); prim, katalozni pregradnik

katalozni predal -ega -a m del katalozne omarice za hranjenje kataloznih listkov

katalozni pregradnik -ega -a m kartoncek v listkovnem katalogu, ki oznacuje zacetek nove crke, skupine listkov; sin. pregradnik, vodilni list, vodilnica; prim, opornik listkov, katalozni opornik

katalozni sistem -ega -a m sistem, po katerem je urejen katalog; prim, ureditev kataloga

katalozni vpis -ega -a m osnovna enota knjiznicnega kataloga, ki vsebuje ali bibliografski vpis (2) ali normativni vpis ali napotilni vpis; sin. katalogna enota, katalozna enota; prim, katalozni zapis, bibliografska enota (2), bibliografski vpis (2)

katalozni zapis -ega -a m racunalniski zapis (1) kataloznega vpisa; prim. bibliografski zapis, katalozni vpis

katalozni zapis o publikaciji -ega -a ~ ~ m (krat. CIP) katalozni vpis o publikaciji, v kateri je natisnjen; sin. katalozni zapis v publikaciji

katalozni zapis v publikaciji -ega -a - m, gi. katalozni zapis o publikaciji

katalozno napotilo -ega -a s katalozni vpis, ki vsebuje splosno navodilo za iskanje v katalogu, npr. kazalka, vodilka

katekizem -zma m knjiga z zgosceno razlago krscanskega nauka z vprasanji in odgovori

kazalcno iskanje -ega -a s, gl. indeksno iskanje

kazalec -lea m, v racunalnistvu znak, ki na zaslonu kaze trenutni polozaj pri vnosu znakov, besedila; sin. kurzor, utripac

kazalec uspesnosti knjiznice -lea - m analiticni podatek za oceno kakovosti in uspesnosti storitev ter dolocenih aktivnosti knjiznice in ucinkovitosti izrabe materialnih ter cloveskih virov, ki jih je knjiznica temu namenila; sin. kazalnik uspesnosti knjiznice

kazalka -e i 1. napotilo, ki v katalogu, bibliografiji, enciklopediji opozarja uporabnika, naj zeleni podatek isce pod znacnico, kije navadno za glej; sin. imenska kazalka; prim, vodilka 2. gl., nekdaj dodatni vpis

kazalnik uspesnosti knjiznice -a - m, nav. v mn. analiticni podatek za oceno kakovosti in uspesnosti storitev ter drugih aktivnosti knjiznice in ucinkovitosti izrabe materialnih ter cloveskih virov, ki jih je knjiznica temu namenila; sin. kazalec uspesnosti knjiznice

kazalo -a s 1. seznam naslovov poglavij, sestavkov, clankov, objavljenih v publikaciji, z navedbo strani; sin. vsebinsko kazalo, kazalo vsebine 2. seznam v publikaciji, dokumentu omenjenih imen oseb, stvari, krajev z navedbo strani, mesta omembe; sin. register (1), indeks (1), konkordanca (1)

kazalo citatov -a ~ s, gl. citatni indeks in citatno kazalo

kazalo hranilisc -a ~ s seznam ustanov, zasebnikov, ki hranijo v dokumentu, publikaciji navedena umetniska ali druga dela

kazalo jezikov -a ~ s seznam v bibliografiji (2) navedenih bibliografskih enot, urejen po jezikih, v katerem so pisane, z navedbo stevilke bibliografske enote

kazalo knjiznih zbirk -a ~ ~ s seznam knjiznih zbirk, v katerih so izsle publikacije, navedene v bibliografiji (2), z dodano stevilko bibliografske enote

kazalo krajev -a ~ s seznam v publikaciji omenjenih krajev z navedbo strani; sin. abecedno kazalo krajev, topografsko kazalo

kazalo krajev izida -a - s seznam krajev, v katerih imajo sedez zalozbe, pri katerih so izsle publikacije, navedene v bibliografiji (2), z dodano stevilko bibliografske enote

kazalo naslovov -a ~ s bibliografiji (2) dodan seznam stvarnih naslovov z navedbo stevilke bibliografske enote; sin. naslovno kazalo (2)

kazalo oseb -a ~ s abecedni seznam v publikaciji, dokumentu omenjenih imen oseb z navedbo strani, mesta omembe; sin. osebno kazalo; prim. imensko kazalo

kazalo po strokah -a - s po abecedi imen avtorjev urejeni bibliografiji (2) dodan seznam bibliografskih enot, ki je urejen po UDK ali kakem drugem klasifikacijskem sistemu, sistematiki strok, z navedbo stevilke bibliografske enote; sin. abecedno kazalo strok

kazalo vsebine -a - s, gl. kazalo (1)

kazalo zaloznikov -a - s seznam zaloznikov, zalozb v bibliografiji (2) navedenih bliografskih enot z navedbo stevilke bibliografske enote

kaznilniska knjiznica -e -e i, nekdaj knjiznica v kaznilnici, namenjena zapornikom; prim, zaporniska knjiznica

kemicni zapis -ega -a m zapis (1) sporocil na pisni podlagi s kemicnimi postopki, npr. s fotografskim postopkom, jedkanjem; prim, mehanski zapis, magnetni zapis, opticni zapis

kemigraf -a m izdelovalec ilustracij, risb s kliseja

kemigrafka -e i izdelovalka ilustracij, risb s kliseja

kirograf -a m, zgod. 1. pisan dokument pri starih Rimljanih; sin. cirograf (1) 2. v srednjem veku postopek dokazovanja pravne veljavnosti listine s kosom prerezanega pergamenta, na katerem je napisana dogovorjena beseda; sin. cirograf (2)

KIS KIS-a [kis] m, krat, gl. knjiznicni informacijski sistem

kislost papirja -i ~ i lastnost papirja, da zaradi nacina izdelave vsebuje kisle sestavine, ki vplivajo na razkrajanje celuloznih vlaken in papirja

KISS KISS-a [kiss] m, krat., gl. Knjiznicni informacijski sistem Slovenije

KISUL KISUL-a [kisul] m, krat., gl. Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Ljubljani

KISUM KISUM-a [kisum] m, krat., gl. Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Mariboru

kitajska pisava -e -e z slikovna pisava s kvadratnimi pismenkami za piktograme, znana od 2. tisocletja pr.n.st.

klasicna avtorica -e -e i 1. avtorica iz stare grske in rimske kulture; sin. anticna avtorica 2. avtorica, ki sodi v knjizevnosti ali stroki pri posameznih narodih med najpomembnejse

klasicna knjiznicna storitev -e -e -tve z knjiznicna storitev, ki so jo knjiznice opravljale tudi v preteklosti in pred uporabo racunalnika, npr. izposoja (1), referencno delo brez uporabe racunalnika; sin. tradicionalna knjiznicna storitev; prim, elektronska storitev

klasicni avtor -ega -ja m 1. avtor iz stare grske in rimske kulture; sin. anticni avtor, klasik 2. avtor, ki sodi v knjizevnosti ali stroki pri posameznih narodih med najpomembnejse

klasicni informacijski vir -ega -ega -a m, gl. konvencionalni vir

klasicni katalog -ega -a m katalog (1), pri katerem so podatki vneseni in neposredno dostopni na kataloznih listkih, v knjigi; sin. tradicionalni katalog; ant. avtomatizirani katalog; prim, knjiznicni katalog

klasicno delo -ega -a s 1. delo (2) iz obdobja stare grske in rimske kulture 2. delo (2), ki sodi v kjizevnosti ali stroki pri posameznih narodih med najpomembnejse

klasificiranje -a s razvrscanje pojmov (1), publikacij, dokumentov po vsebini v zvrsti, razrede; sin. klasifikacija (2); prim, dolocanje vrstilcev

klasifikacija -e z 1. sistem za razvrscanje, razporejanje v razrede, skupine, vrste glede na enake ali podobne lastnosti, npr. klasifikacija dejavnosti, poklicev 2. razvrscanje pojmov (1), publikacij, dokumentov po vsebini, zvrsti v razrede; sin. klasificiranje 3. sistem razvrscanja pojmov, dokumentov, publikacij po vsebini, zvrsti v razrede s pomocjo klasifikacijskih oznak, npr. decimalna klasifikacija; sin. klasifikacijski sistem; prim, deskriptorski sistem

Klasifikacija Kongresne knjiznice -e z (krat. LCC) klasifikacijski sistem Kongresne knjiznice

klasifikacijska oznaka -e -e z, v kiasifikaciji crka, stevka, simbol ali njihova kombinacija, ki opredeljuje vsebino, zvrst publikacije, dokumenta in ga razvrsca v doloceno skupino klasifikacijskega sistema; sin. notacija (2), vrstilec; prim, predmetna oznaka

klasifikacijski simbol -ega -a m, v kiasifikaciji simbol (2) v klasifikacijskem sistemu, npr. dvopicje v Univerzalni decimalni kiasifikaciji; sin. klasifikacijski znak

klasifikacijski sistem -ega -a m sistem razvrscanja pojmov, dokumentov, publikacij po vsebini, zvrsti v razrede s pomocjo klasifikacijskih oznak, npr. decimalna klasifikacija; sin. klasifikacija (3); prim, deskriptorski sistem

klasifikacijski znak -ega -a m, gl. klasifikacijski simbol

klasifikator -ja m oseba, ki doloca klasifikacijske oznake; prim, analitik, geslilec

klasifikatorka -e z zenska, ki doloca klasifikacijske oznake; prim, analiticarka, geslilka

klasik -a m, gl. klasicni avtor (1) in anticni avtor

klavzura -e z, gl. zapona

klej -a m, v knjigovestvu, v restavratorstvu organsko lepilo iz kosti in koz za spajanje knjiznega bloka s platnicami

klicaj -a m (znak! ) v katalogizaciji znak, ki v oglatem oklepaju oznacuje tiskarsko napako, prepisano iz publikacije; prim, sic, tj.

klient neustr., gl. odjemalec

klinopis -a m, zgod. pisava s klinastimi znaki, ki so jo ustvarili Sumerci v 3. tisocletju pr.n.st.

kliping -a m, zarg., gl. 1. izrezek 2. hemeroteka

klise -eja m, v tiskarstvu na osnovi risbe, fotografije narejena navadno kovinska plosca za tiskanje slik

kljuc -a m 1. knjiga z resitvami nalog, z odgovori na vprasanja 2. zarg., gl. USB-kljuc

kljuc USB -a ~ [usgbg in uesbe] m, gl. USB-kljuc

kljuc za iskanje neustr., gl. iskalni element

kljucna beseda -e -e z 1. pri vsebinski obdeiavi geslo (2), poljubno izbrano iz naslova, izvlecka, besedila dokumenta; prim, deskriptor, predmetni niz, umetna znacnica 2. pri poizvedovanju iskalna beseda iz osnovnega indeksa

kljucne besede in besedilo -ih -ed - -a z, mn. (krat. KWAC) seznam kljucnih besed (1) iz naslovov dokumentov, publikacij, natisnjen in abecedno urejen tako, da vsaka beseda iz naslova enkrat nastopi na prvem mestu, besede, ki tej kljucni besedi sledijo, so natisnjene za njo, nazadnje pa so po vrsti natisnjene se besede izpred kljucne besede; sin. kljucne besede vzdolz besedila; prim, kljucne besede v besedilu, kljucne besede zunaj besedila

kljucne besede v besedilu -ih -ed z, mn. (krat. KWIC) seznam naslovov dokumentov, publikacij s poudarjenimi posameznimi kljucnimi besedami (1) v teh naslovih ter natisnjen in abecedno urejen tako, da se vsak naslov pojavi tolikokrat, kolikor kljucnih besed vsebuje; prim, kljucne besede in besedilo, kljucne besede zunaj besedila, konkordanca

kljucne besede vzdolz besedila -ih -ed - z, mn., gi. kljucne besede in besedilo

kljucne besede zunaj besedila -ih -ed z, mn. (krat. KWOC) seznam kljucnih besed (1) iz naslovov dokumentov, publikacij natisnjen in abecedno urejen tako, da se vsaka kljucna beseda iz vsakega naslova pojavi enkrat na prvem mestu, sledi pa ji celoten naslov; prim, kljucne besede in besedilo, kljucne besede v besedilu

kljucni naslov -ega -ova m enotno ime, ki ga serijski publikaciji dodeli Mednarodni ISSN center in je nelocljivo povezano z oznako ISSN

klubska knjiznica -e -e i knjiznica, ki deluje v okviru kluba; prim, drustvena knjiznica (2)

knezja knjiznica -e -e i zasebna knjiznica, ki je last knezje rodbine

knj. okrajs. (knjiga) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota dolocena knjiga (5) publikacije v vec zvezkih, npr. knj. 5

knjiga -e i 1. javnosti namenjena tiskana ali z drugimi tehnicnimi sredstvi izdelana publikacija z besedilom, ilustracijami, drugace oblikovanim sporocilom, natisnjenim na straneh, listih, polah knjiznega bloka in zascitenim z vezavo; sin. bukve, bukvice 2. tiskana monografska publikacija z besedilom, ilustracijami v enem ali vec zvezkih; prim, brosura (1) 3. po Unescovi razvrstitvi tiskana monografska publikacija, ki obsega najmanj 49 strani; prim, brosura (2) 4. zgod. kakrsen koli zapis daljsega sporocila na pisni podlagi z namenom, da se ohrani in razsirja 5. vsak od kosov tiskane monografske publikacije; sin. zvezek (2), volumen (2) 6. gl. knj.

knjiga abstraktov -e ~ i publikacija z izvlecki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga izvleckov; prim, kongresna publikacija

knjiga deziderat -e - i v knjizni obliki vodena zbirka predlogov za nabavo knjiznicnega gradiva; prim, kartoteka deziderat, knjiga zelja

knjiga gfbov -e ~ z, gl. grbovnik

knjiga izvleckov -e ~ i publikacija z izvlecki strokovnih, znanstvenih prispevkov, referatov (1); sin. knjiga abstraktov; prim, kongresna publikacija

knjiga lesorezov neustr., gl. ksilografska knjiga

knjiga ur -e - z, zgod. poznosrednjeveski razkosno opremljen osebni molitvenik; sin. horarij

knjiga v vec delih -e z, gi. knjiga v vec zvezkih

knjiga v vec zvezkih -e i tiskana monografska publikacija v omejenem stevilu fizicno locenih zvezkov; sin. knjiga v vec delih

knjiga zelja -e - i evidenca predlogov uporabnikov za nabavo dolocenih publikacij; prim, knjiga deziderat

knjigar -ja m 1. v zaloznistvu strokovnjak za podrocje knjistva (1), zaloznistva in knjigotrstva 2. zastar., gl. knjigarnar (1, 2)

knjigarija -e z, nekdaj knjigarna (1)

knjigarna -e 2 1. v zaloznistvu trgovina s knjigami, publikacijami; sin. bukvarna, bukvarnica (1), knjigarija, knjigarnica (2), knjigotrznica 2. nekdaj, gl. knjiznica

knjigarnar -ja m 1. v zaloznistvu kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig, publikacij; sin. knjigotrzec, knjigar (1) 2. lastnik knjigarne; sin. knjigar (2)

knjigarnica -e z, gl. 1. zastar. knjiznica 2. nekdaj knjigarna

knjigarniski komisionar -ega -ja m, v zaloznistvu posrednik pri narocanju knjig, publikacij med knjigarnami in zalozbami; prim, komisijska zalozba, zalozniski komisionar

knjigarnistvo -a s, v zaloznistvu prodaja knjig, publikacij v knjigarnah; sin. knjigarstvo (2)

knjigarstvo -a s 1. veda o razvoju knjistva (1), zaloznistva in knjigotrstva; sin. knjigoznanstvo; prim, bibliologija 2. zastar. gl. knjigarnistvo

knjige na zalogi -ig ~ ~ z, mn. popis publikacij, ki so se dosegljive na knjiznem trgu; prim, knjige v tisku, knjizni oglasnik

knjige v tisku -ig z, mn. seznam, bilten s popisom publikacij, ki bodo v kratkem izsle; prim, knjige na zalogi, knjizna napoved

knjigoljub -a m, zastar., gl. bibliofil

knjigoljubstvo -a s, zastar., gl. bibliofilija

knjigomat -a m avtomat, na katerem lahko clani knjiznice sami evidentirajo izposojo ali vrnejo knjiznicno gradivo

knjigotisk -a m, zgod., v tiskarstvu najstarejsi postopek tiskanja knjig z rocnim ali strojnim stavljenjem

knjigotrska mreza -e -e z, v zaloznistvu organizirana razvejanost knjigotrstva na dolocenem obmocju

knjigotrski katalog -ega -a m tiskan ali drugace razmnozen seznam publikacij, ki so v prodaji v knjigarni; sin. katalog knjigarne

knjigotrstvo -a s, v zaloznistvu dejavnosti, potrebne za organizirano prodajo knjig, publikacij

knjigotrzec -zca m, v zaloznistvu kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig, publikacij; sin. knjigarnar (1)

knjigotrznica -e z, nekdaj knjigarna (1)

knjigoveska enota -e -e z, v knjigovestvu kar je vezano v en kos; sin. knjigoveski kos, knjigoveski zvezek; prim, enota knjiznicnega gradiva

knjigoveska pola -e -e i pola papirja dolocene velikosti, ki navadno trikrat prepognjena da v knjigi 16 strani

knjigoveski kos -ega -a m, gi. knjigoveska enota

knjigoveski naslov -ega -ova m na platnicah, hrbtu knjigoveske enote zapisan, navadno skrajsan naslov (1)

knjigoveski papir -ega -ja m, v papirnistvu papir, ki se uporablja pri izdelavi ovoja knjige; prim, prevlecni papir

knjigoveski slog -ega -a m, v knjigovestvu umetnostna in tehnicna obdelava knjizne vezave, znacilna za doloceno obdobje, smer, npr. anticna, srednjeveska, karolinska, romanska, gotska, renesancna, rokokojska, romanticna, empirska, impresionisticna, ekspresionisticna, surrealisticna vezava

knjigoveski zvezek -ega -zka m, gi. knjigoveska enota

knjigovestvo -a s dejavnost, ki se ukvarja z vezavo knjig, publikacij

knjigovez -a m, v knjigovestvu strokovni delavec na podrocju knjigovestva

knjigoveznica -e i, v knjigovestvu delavnica za vezavo knjig, publikacij

knjigoznanstvo -a s veda o razvoju knjistva (1), zaloznistva in knjigotrstva; sin. knjigarstvo (1), nauk o knjigah; prim, bibliologija

knjigozer -a m kdor veliko, hitro bere; sin. bibliofag; prim, knjizni molj

knjistvo -a s 1. komunikacijska funkcija knjige v druzbi in vsi dejavniki, ki jo omogocajo in nanjo vplivajo 2. nekdaj knjizevnost, literatura

knjizevna nagrada -e -e z nagrada za najboljsa umetniska dela na podrocju knjizevnosti

knjizevnica -e z avtorica del s podrocja knjizevnosti; sin. literatka

knjizevnik -a m avtor del s podrocja knjizevnosti; sin. literat

knjizevnost -i z umetnost, katere izrazno sredstvo je beseda, jezik; sin. literatura (3), pismenstvo (2)

knjizna bibliografija -e -e z bibliografija (2), objavljena kot samostojno delo v obliki knjige; prim, listkovna bibliografija

knjizna druzba -e -e z zalozba, ki je organizirana kot zdruzenje, drustvo in predvsem za svoje clane izdaja redno letno knjizno zbirko (2) in druge izbrane publikacije, npr. Mohorjeva druzba, Presernova druzba, Slovenska matica

knjizna enota neustr., gl. enota knjiznicnega gradiva in enota knjiznega gradiva

knjizna izdaja -e -e z izdaja v knjizni obliki

knjizna kultura -e -e z razvitost, kakovost druzbe na podrocju branja, knjistva (1)

knjizna napoved -e -i z obvestilo o knjigi pred njenim izidom; prim, knjige v tisku

knjizna novost -e -i z, nav. v mn. 1. knjiga, ki je izsla nedavno; prim, novost 2. javno obvestilo, navadno bilten, o knjigah, ki so nedavno izsle

knjizna omara -e -e z omara za shranjevanje knjig, ki se zapira in odpira z vrati; sin. zaprta polica

knjizna oprema -e -e i zunanja, notranja likovno, tiskarsko oblikovana podoba knjige; sin. oprema knjige

knjizna polica -e -e z polica, prirejena za postavitev, shranjevanje knjiznega gradiva; sin. knjizni regal; prim, polica za casopise

knjizna produkcija -e -e i knjige, izdane in/ali zalozene v dolocenem casovnem obdobju; prim, zalozniska produkcija, nezalozniska produkcija

knjizna razstava -e -e i po dolocenih kriterijih zbrane in javnosti predstavljene knjige, npr. razstava novosti

knjizna serija neustr., gi. knjizna zbirka (2)

knjizna stevilka -e -e i stevilka za oznacevanje knjig v kakem sistemu, npr. ISBN

knjizna umetnost -e -i i umetnost oblikovanja knjige s tiskom, z vezavo, ilustracijami, s krizografijo

knjizna us -e -i z drobna nekrilata zuzelka, ki zivi v/na starih knjigah in se hrani z lepili in drugimi organskimi snovmi

knjizna vezava -e -e z, v knjigovestvu s platnicami in hrbtom obdan in povezan knjizni blok; prim, ovoj

knjizna vzgoja -e -e z sistematicna, starostni stopnji prilagojena vzgoja zlasti mladih bralcev za pridobivanje, izboljsevanje bralnih navad, bralne kulture

knjizna zaloga neustr., gl. 1. knjiznicni fond in knjiznicna zbirka (2) 2. knjizni fond

knjizna zapuscina -e -e i knjige, knjiznica (2), ki je del zapuscine umrlega

knjizna zbirka -e -e i 1. zalozniska oznaka za skupino posameznih knjig (2) s skupnim naslovom, npr. Knjiznica Sinjega galeba, Kondor; sin. biblioteka (3), knjiznica (4), zalozniska serija; prim, stevilcena knjizna zbirka, nestevilcena knjizna zbirka, zbirka (2) 2. skupina knjig (2), ki so izsle s tako zaloznisko oznako; sin. zalozniska serija; prim, zbirka (3)

knjizni blok -ega -a m, v knjigovestvu zaporedno zlozene in sesite, zlepljene tiskovne pole, posamezni listi knjige, publikacije

knjizni cevelj -ega -vlja m zascitna opora za starejse knjige, kodekse, ki podpira knjizni blok, hrbet pa ostaja odprt in viden

knjizni fond -ega -a m del knjiznicnega fonda, ki vsebuje knjizno gradivo

knjizni format -ega -a m 1. visina knjiznega hrbta, vcasih tudi sirina knjige, izrazena v centimetrih; sin. merjeni format, format knjige (1) 2. v knjigovestvu standardizirana velikost knjige, publikacije glede na stevilo listov, ki se jih dobi s prepogibanjem tiskovne pole, npr. folio, kvart, oktav, sedec; sin. bibliografski format (2), naravni format, format knjige (2); prim, merjeni format

knjizni katalog -ega -a m katalog (1) v obliki knjige; sin. katalog v knjizni obliki; prim, listkovni katalog, fascikel katalog

knjizni klub -ega -a m knjigarna, ki po dogovoru z zalozbami prodaja njihove knjige clanom kluba pod ugodnejsimi pogoji, npr. Svet knjige

knjizni kovcek -ega -cka m za potujoco knjiznico prirejen kovcek za prevoz manjsega izbora knjig, ki so na voljo bralcem v odrocnejsih izposojevaliscih (2)

knjizni listek -ega -tka m listek, kartoncek s podatki o enoti knjiznega gradiva ter z navedbo bralcev in datumov izposoje

knjizni molj -ega -olja m kdor mnogo bere, studira; prim, knjigozer

knjizni oglasnik -ega -a m, nekdaj bilten, vestnik zalozbe o knjigah, ki so naprodaj; prim, knjige na zalogi

knjizni opornik -a -a m pripomocek, ki daje oporo knjigam na knjiznih policah; sin. opornik (1)

knjizni ovitek -ega -tka m zascitni, likovno oblikovan ovitek knjige, navadno s podatki o delu, avtorju; sin. scitni ovitek (1)

knjizni papir -ega -ja m, v papirnistvu gladek, neprosojen papir za tiskanje knjig

knjizni paraziti -ih -ov m, mn., gi. knjizni zajedalci

knjizni pult -ega -a m, gl. izposojevalni pult

knjizni regal -ega -a m polica, prirejena za postavitev, shranjevanje knjiznega gradiva; sin. knjizna polica; prim, polica za casopise

knjizni sejem -ega -jma m sejem, na katerem zalozniki, knjigotrzci razstavljajo knjige, publikacije in sklepajo pogodbe o prodaji, nakupu

knjizni tok -ega -a m, v papirnistvu obliki knjige tesno prilegajoca se zascitna skatla, navadno iz kartona

knjizni tfg -ega -a m 1. prodajanje in kupovanje knjig, publikacij glede na ponudbo in povprasevanje na trziscu 2. trzisce, na katerem se knjige, publikacije prodajajo in kupujejo

knjizni vozicek -ega -cka m knjiznicni opremi prilagojeno vozilo za prevazanje knjiznicnega gradiva

knjizni zajedalci -ih -cev [uc] m, mn. knjiznicna favna in knjiznicna flora, ki unicuje knjiznicno gradivo; sin. knjizni paraziti

knjizni zvezek neustr., gl. zvezek (2) in knjiga (5)

knjizni zvitek neustr., gl. zvitek

knjizni zepek -ega -pka m na notranji strani platnice vlepljeni zepek za hranjenje knjiznega listka, spremnega gradiva

Knjiznica -e z strokovni casopis, ki ga od leta 1957 kot cetrtletnik izdaja strokovno zdruzenja slovenskih bibliotekarjev, od leta 2001 tudi kot elektronsko izdajo

knjiznica -e z 1. ustanova, enota ustanove, ki sistematicno zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjiznicno gradivo in informacije; sin. bukvarnica (2), knjigarna (2), knjigarnica (1) 2. sistematicno zbrano in urejeno knjiznicno gradivo; sin. biblioteka (1) 3. prostor ali stavba, kjer je urejeno in shranjeno knjiznicno gradivo; sin. biblioteka (2) 4. gl. knjizna zbirka (1)

knjiznica brez zidov -e - z, gl. digitalna knjiznica (1) in virtualna knjiznica (1)

Knjiznica kranjskih dezelnih stanov -e z, zgod. prva javna knjiznica na Slovenskem, osnovana leta 1569, namenjena protestantski stanovski soli in cerkveni obcini v Ljubljani

knjiznica za posebne vfste bralcev -e z, gl. specializirana knjiznica

knjiznica za slepe -e - i specializirana knjiznica za slepe in slabovidne

knjiznica zaprtega tipa -e i knjiznica, ki je namenjena ozjemu krogu uporabnikov in ne opravlja javne sluzbe

knjiznicar -ja m 1. delavec v knjiznicarstvu; sin. bibliotekar (2), knjiznicarski delavec 2. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca s srednjo izobrazbo; sin. knjiznicarski tehnik 3. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca s srednjo strokovno ali srednjo splosno izobrazbo

knjiznicar amater -ja -ja m, gl. amaterski knjiznicar

knjiznicar informator -ja -ja m knjiznicar (1), ki daje informacije v knjiznici; sin. informator; prim, referencni knjiznicar

knjiznicar volonter -ja -ja m, gl. volonterski knjiznicar

knjiznicarka -e i 1. delavka v knjiznicarstvu; sin. bibliotekarka (2), knjiznicarska delavka 2. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s srednjo izobrazbo; sin. knjiznicarski tehnik 3. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko s srednjo strokovno ali srednjo splosno izobrazbo

knjiznicarka amaterka -e -e z, gl. amaterska knjiznicarka

knjiznicarka informatorka -e -e z knjiznicarka (1), ki daje informacije v knjiznici; sin. informatorka; prim, referencna knjiznicarka

knjiznicarka volonterka -e -e z, gl. volonterska knjiznicarka

knjiznicarska dejavnost -e -i i dejavnost, ki se ukvarja s sistematicnim zbiranjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem knjiznicnega gradiva, informacij ter z organizacijo in poslovanjem knjiznic; sin. knjiznicarstvo, bibliotekarstvo (1), bibliotekarska stroka, knjiznicarska stroka; prim. knjiznicna dejavnost

knjiznicarska delavka -e -e z delavka v knjiznicarstvu; sin. knjiznicarka (1), bibliotekarka (2)

knjiznicarska kvalifikacija neustr., gl. bibliotekarska strokovna kvalifikacija

knjiznicarska literatura -e -e z strokovne publikacije s podrocja knjiznicarstva; prim, bibliotekarska literatura

knjiznicarska manipulantka -e -e z 1. delavka, ki je usposobljena za opravljanje tehnicnih in manj zahtevnih strokovnih opravil v knjiznici; sin. manipulantka 2. do 1978 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z osnovno izobrazbo

knjiznicarska nacela -ih -el s, mn. bistvena strokovna dolocila, ki veljajo v knjiznicarstvu; sin. bibliotekarska nacela

knjiznicarska politika -e -e z usmerjanje knjiznicarske dejavnosti in odlocanje onjej

knjiznicarska publikacija -e -e z publikacija, ki obravnava organizacijska ali strokovna vprasanja knjiznicarstva; prim, bibliotekarska literatura

knjiznicarska referentka -e -e z 1. do 2009 strokovni naziv v knjiznicarstvu za knjiznicarko (2) z vecletnimi izkusnjami 2. strokovni naziv v biblioteksrstvu, za stopnjo visji od knjiznicarke (3)

knjiznicarska sluzba -e -e i organizirana oblika strokovnega dela v knjiznicarstvu

knjiznicarska stroka -e -e 2, gi. knjiznicarstvo in bibliotekarstvo (1) in knjiznicarska dejavnost

knjiznicarska sola -e -e z osnovno strokovno izobrazevanje za delo v knjiznicah; prim, bibliotekarska sola, knjiznicarski tecaj

knjiznicarska tehnologija neustr., gi. knjiznicna tehnologija

knjiznicarska zakonodaja -e -e z zakoni in predpisi, ki obravnavajo knjiznicarstvo

knjiznicarska zgodovina -e -e 2, gi. bibliotekologija in zgodovina knjiznicarstva

Knjiznicarske novice -ih -vie z, mn. bilten z novicami, obvestili in strokovnimi clanki s podrocja bibliotekarstva, ki ga od leta 1991 kot cetrtletnik izdaja Narodna in univerzitetna knjiznica, od leta 2004 tudi kot elektronsko izdajo

knjiznicarski delavec -ega -vca m delavec v knjiznicarstvu; sin. knjiznicar (1), bibliotekar (2)

knjiznicarski kader -ega -dra m v knjiznicarstvu zaposleni delavci s strokovnimi nazivi iz bibliotekarstva; sin. knjiznicno osebje; prim, osebje knjiznice

knjiznicarski manipulant -ega -a m 1. kdor je usposobljen za opravljanje tehnicnih in manj zahtevnih strokovnih opravil v knjiznici; sin. manipulant 2. do 1978 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca z osnovno izobrazbo

knjiznicarski normativi -h -ov m, mn. dolocena kolicinska merila za organiziranje in opravljanje dejavnosti v knjiznicarstvu; prim, knjiznicarski standardi, knjiznicni standardi

knjiznicarski prirocnik -ega -a m publikacija z navodili, podatki za strokovno delo v knjiznicarstvu; sin. bibliotekarski prirocnik

knjiznicarski referent -ega -enta m 1. do 2009 strokovni naziv v knjiznicarstvu za knjiznicarja (2) z vecletnimi izkusnjami 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od knjiznicarja (3)

knjiznicarski standardi -ih -ov m, mn. enotni strokovni predpisi za opravljanje dejavnosti v knjiznicarstvu; sin. standardi knjiznicarske dejavnosti; prim. knjiznicni standardi, knjiznicarski normativi

knjiznicarski tecaj -ega -a m krajsa oblika strokovnega usposabljanja za delo v knjiznicah; prim, knjiznicarska sola

knjiznicarski tehnik -ega -a m, nekdaj strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca s srednjo izobrazbo; sin. knjiznicar (2)

knjiznicarsko gradivo neustr., gl. knjiznicno gradivo

knjiznicarstvo -a s dejavnost, ki se ukvarja s sistematicnim zbiranjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem knjiznicnega gradiva, informacij ter z organizacijo in poslovanjem knjiznic; sin. bibliotekarstvo (1), knjiznicarska dejavnost, bibliotekarska stroka, knjiznicarska stroka; prim. knjiznicna dejavnost

knjiznicna arhitektura -e -e z nacrtovanje in oblikovanje zgradb in prostorov za knjiznice

knjiznicna dejavnost -e -i i knjiznicarsko, informacijsko, komunikacijsko, raziskovalno, kulturno in izobrazevalno delo knjiznice; prim. knjiznicarstvo

knjiznicna delavka -e -e i zenska, ki dela v knjiznici; sin. bibliotecna delavka

knjiznicna enota -e -e z, gl. 1. nekdaj podruznicna knjiznica 2. neustr. enota knjiznicnega gradiva

knjiznicna favna -e -e i glodalci, zuzelke, ki unicujejo knjiznicno gradivo; sin. bibliotecna favna

knjiznicna flora -e -e i plesni, glivice, ki unicujejo knjiznicno gradivo; sin. bibliotecna flora, knjiznicna mikroflora

knjiznicna informacijska dejavnost -e -e -i z informacijska dejavnost knjiznic

knjiznicna instrukcija neustr., gl. Bibliotecna instrukcija

knjiznicna izdaja -e -e i izdaja, izdelana za potrebe knjiznice, ki izide v mocnejsi, trajnejsi vezavi, kot je obicajna; sin. izdaja za knjiznice; prim. knjiznicna vezava

knjiznicna klasifikacija -e -e z klasifikacija (1), ki se uporablja v knjiznicah, npr. Univerzalna decimalna klasifikacija

knjiznicna klima in ambient -e -e -enta m soodvisnost vplivanja svetlobe, zraka, temperature in vlage na knjiznicno gradivo; sin. bibliotecna klima in ambient

knjiznicna komisija -e -e z telo, ki upravlja nesamostojno knjiznico, npr. na fakulteti

knjiznicna mikroflora -e -e z plesni, glivice, ki unicujejo knjiznicno gradivo; sin. bibliotecna mikroflora, knjiznicna flora

knjiznicna mreza -e -e z organizirana strokovna in/ali teritorialna povezava dolocenih knjiznic; sin. mreza knjiznic; prim, knjiznicni sistem, knjiznicni informacijski sistem (1)

knjiznicna obdelava -e -e z, gl. obdelava

knjiznicna obiskovalka -e -e [uk] z 1. zenska, ki prihaja v knjiznico; sin. obiskovalka knjiznice (1) 2. zenska, ki v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in gradivo; sin. bralka (1), obiskovalka knjiznice (2), uporabnica knjiznice, knjiznicna uporabnica

knjiznicna oprema -e -e z potrebam dela v knjiznicah prilagojena pohistvena in tehnicna oprema delovnih prostorov in postopkov

knjiznicna pismenost -e -i i obvladovanje osnovnih vescin za uporabo knjiznice in knjiznicnega gradiva; sin. bibliotecna kompetenca

knjiznicna politika -e -e i usmerjanje poslovanja knjiznice in odlocanje o njem; sin. bibliotecna politika

knjiznicna pravila -ih -il s, mn. dolocila, ki podrobneje urejajo delovanje knjiznice; sin. pravila knjiznice, knjiznicni poslovnik, poslovnik knjiznice, poslovni red knjiznice; prim, knjiznicni red, statut knjiznice, pravila za uporabo knjiznice

knjiznicna propaganda -e -e i opozarjanje javnosti na delo knjiznice zaradi pridobivanja obiskovalcev

knjiznicna sluzba -e -e z 1. oddelek v knjiznici; sin. bibliotecna sluzba (1) 2. dejavnost posameznega oddelka v knjiznici; sin. bibliotecna sluzba (2)

knjiznicna statistika -e -e i zbiranje in statisticna obdelava podatkov o knjiznicah in njihovem delovanju

knjiznicna stavba -e -e i stavba, grajena za potrebe delovanja knjiznice; sin. bibliotecna stavba

knjiznicna storitev -e -tve i dejavnost knjiznice, namenjena uporabniku, npr. izposoja, informiranje

knjiznicna stampiljka -e -e i znak z imenom knjiznice kot dokaz o lastnistvu knjiznicnega gradiva; prim, knjiznicni zig

knjiznicna stevilka -e -e i stalna evidencna in identifikacijska stevilka knjiznice v razvidu knjiznic, kooperativnem katalogu; sin. sigla (1)

knjiznicna tehnologija -e -e z skupek postopkov in delovnih sredstev za opravljanje dela v knjiznici

knjiznicna uporabnica -e -e i zenska, ki v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in gradivo; sin. bralka (1), knjiznicna obiskovalka (2), obiskovalka knjiznice (2), uporabnica knjiznice, uporabnica (1)

knjiznicna vezava -e -e i posebna, za knjiznico znacilna strokovna izvedba vezave in/ali opreme njenega fonda; sin. bibliotecna vezava; prim. knjiznicna izdaja, meniska vezava, ojacena vezava

knjiznicna vzgoja -e -e z 1. usposabljanje uporabnikov za samostojno uporabo knjiznice 2. vzgoja zlasti mladih bralcev za uporabo knjiznice in knjiznicnega gradiva; prim, bibliopedagosko delo

knjiznicna zaloga -e -e z, gl. knjiznicni fond in knjiznicna zbirka (2)

knjiznicna zbirka -e -e z 1. sistematicno urejena skupina istovrstnega knjiznicnega gradiva 2. knjiznicno gradivo, ki je v lasti dolocene knjiznice; sin. fond, fundus, zbirka (4), knjiznicni fond, knjiznicni sklad, knjiznicna zaloga

knjiznicna zgodovina -e -e z, gl. zgodovina knjiznice

knjiznicne dveri -ih - z, mn., gl. knjiznicni portal

knjiznicni delavec -ega -vca m oseba, ki dela v knjiznici; sin. bibliotecni delavec

knjiznicni fond -ega -a m knjiznicno gradivo, ki je v lasti dolocene knjiznice; sin. fond, fundus, knjiznicni sklad, knjiznicna zaloga, knjiznicna zbirka (2), zbirka (4)

knjiznicni informacijski sistem -ega -ega -a m (krat. KIS) 1. organizirana strokovna in delovno usklajena povezava knjiznic na dolocenem obmocju, podrocju, ki zagotavlja dostopnost do informacij in knjiznicnega gradiva; prim, knjiznicni sistem, knjiznicna mreza 2. informacijski sistem v knjiznici

Knjiznicni informacijski sistem Slovenije -ega -ega -a - m (krat. KISS) knjiznicni informacijski sistem na obmocju Slovenije, opredeljen z Zakonom o knjiznicarstvu

Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Ljubljani -ega -ega -a m (krat. KISUL) knjiznicni informacijski sistem, ki deluje na Univerzi v Ljubljani

Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Mariboru -ega -ega -a m (krat. KISUM) knjiznicni informacijski sistem, ki deluje na Univerzi v Mariboru

knjiznicni katalog -ega -a m po abecedi ali po kakem drugem sistemu urejen popis knjiznicnega gradiva, npr. abecedni imenski katalog; sin. katalog (1); prim, kartoteka, klasicni katalog

knjiznicni management -ega -a [menedzment] m, gl. knjiznicni menedzment (1, 2)

knjiznicni marketing -ega -a m uporaba marketinskih metod v knjiznici

knjiznicni menedzment -ega -a m 1. uporaba nacel in metod podjetniskega menedzmenta za vodenje in upravljanje knjiznic; sin. knjiznicni management (1); prim, organizacija knjiznice 2. osebe, ki na razlicnih organizacijskih ravneh vodijo in upravljajo knjiznico po nacelih podjetniskega menedzmenta; sin. knjiznicni management (2)

knjiznicni obiskovalec -ega -lea [uc] m 1. kdor prihaja v knjiznico; sin. obiskovalec knjiznice (1) 2. kdor v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in gradivo; sin. bralec (1), knjiznicni uporabnik, uporabnik knjiznice, obiskovalec knjiznice (2), uporabnik (1)

knjiznicni odbor -ega -ora m, nekdaj organ upravljanja knjiznice

knjiznicni portal -ega -a m portal, v katerem knjiznica ponudi svojim uporabnikom moznost hkratnega iskanja po velikem stevilu izbranih informacijskih virov, povezavo na celotna besedila elektronskih dokumentov, osebno uporabnisko prilagoditev vmesnika (2), povezovanje z drugimi portali; sin. knjiznicne dveri; prim, metaiskalnik

knjiznicni poslovnik -ega -a m, zastar., gl. knjiznicna pravila in poslovnik knjiznice

knjiznicni red -ega -a m pravila, ki veljajo za uporabnike knjiznice; prim. knjiznicna pravila

knjiznicni servis neustr., gl. knjiznicna storitev

knjiznicni sistem -ega -a m organizirana, strokovno usklajena povezava knjiznic na dolocenem obmocju, podrocju, ki zagotavlja uporabnikom knjiznicne storitve; prim, knjiznicni informacijski sistem (1), knjiznicna mreza

knjiznicni sklad -ega -a m, zastar., gl. knjiznicni fond in knjiznicna zbirka (2)

knjiznicni standardi -h -ov m, mn obvezni enotni strokovni predpisi za organiziranost in delovanje knjiznice; prim, knjiznicarski standardi, knjiznicarski normativi

knjiznicni svet -ega -eta m najvisji organ upravljanja v knjiznici; sin. svet knjiznice

knjiznicni uporabnik -ega -a m kdor v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in knjiznicno gradivo; sin. bralec (1), uporabnik knjiznice, obiskovalec knjiznice (2), knjiznicni obiskovalec (2), uporabnik (1)

knjiznicni vodic -ega -a m, gl. knjiznicni vodnik

knjiznicni vodnik -ega -a m publikacija s podatki o organiziranju in poslovanju knjiznice; sin. knjiznicni vodic

knjiznicni znak -ega -a m dogovorjeni lik in/ali napis, ki oznacuje doloceno knjiznico; sin. logotip knjiznice

knjiznicni zig -ega -a m uradni znak z imenom knjiznice kot dokaz o verodostojnosti izdane listine; prim, knjiznicna stampiljka

knjiznicno gradivo -ega -a s besedilni, zvocni, slikovni zapisi, predmeti intelektualne in/ali umetniske vsebine v knjiznici; sin. gradivo (2); prim. knjizno gradivo

knjiznicno informacijski sistem neustr., gl. knjiznicni informacijski sistem

knjiznicno nadomestilo -ega -a s denarni prispevek avtorjem kot nadomestilo za izposojo in/ali uporabo njihovih del v knjiznici

knjiznicno osebje -ega -a s v knjiznici zaposleni delavci; sin. osebje knjiznice; prim, knjiznicarski kader

knjiznicno poslovanje -ega -a s opravljanje del v zvezi z nalogami knjiznice; sin. poslovanje knjiznice

knjiznicno skladisce -ega -a s prostor v knjiznici, ki je urejen, opremljen za hranjenje knjiznicnega gradiva; sin. skladisce

knjiznicno-informacijska dejavnost neustr.,gl. knjiznicna informacijska dejavnost

knjiznicno-informacijski sistem neustr., gl. knjiznicni informacijski sistem

knjiznicnoinformacijska dejavnost neustr., gl. knjiznicna informacijska dejavnost

knjiznicnoinformacijski sistem neustr., gl. knjiznicni informacijski sistem

knjizno dvigalo -ega -a s elektricno dvigalo za prevoz knjiznicnega gradiva med etazami knjiznice

knjizno gradivo -ega -a s tiskani besedilni in slikovni zapisi intelektualne in/ali umetniske vsebine, navadno v obliki knjige; ant. neknjizno gradivo; prim, knjiznicno gradivo, posebno knjiznicno gradivo

knjizno stojalo -ega -a s stojalo s policnicami za postavitev, razstavljanje knjiznicnega gradiva, npr. vrtljivo knjizno stojalo

knjizno znamenje -ega -a s trak, tanjsi predmet, navadno likovno oblikovan, za oznacevanje strani v knjigi; sin. bralni znak, bralno znamenje; prim. bralni trak

koavtor -ja m, gi. soavtor

koavtorica -e z, gi. soavtorica

koavtorstvo -a s, gi. soavtorstvo

kocitiranost -i z dejstvo, da sta dva dokumenta citirana (2) v istem dokumentu

koda -e z 1. dogovorjen znak iz ene ali vec crk, stevk, besed za lazje, hitrejse oznacevanje, razvrscanje; sin. sifra (1) 2. v racunalnistvu dogovorjeno zaporedje znakov, ki dovoljuje dostop do dolocenega racunalniskega sistema, elektronskega vira (1); sin. geslo (4), sifra (2); prim, uporabnisko ime

kodeks -a m 1. z roko napisana srednjeveska knjiga pred iznajdbo tiska, npr. Supraseljski kodeks; sin. rokopisna knjiga; prim, tiskana knjiga 2. zakonik, zbirka zakonov, npr. Napoleonov kodeks

kodikologija -e i veda o kodeksih (1), njihovem nastanku, pisavah, poslikavah, vezavah

kodirani bibliografski podatek -ega -ega -tka m bibliografski podatek, ki je v racunalniskem zapisu (1) predstavljen s sifro (1), npr. jezik publikacije, vrsta gradiva; sin. sifrirani bibliografski podatek

kodiranje -a s zapisovanje s kodami (1), siframi (2)

kolacioniranje -a s 1. natancna primerjava izvodov zaradi identifikacije dvojnic 2. primerjava prepisa z izvirnikom

kolacionirati -am dov. in nedov. 1. natancno primerjati izvode zaradi identifikacije dvojnic 2. primerjati prepis z izvirnikom

koledar -ja m 1. list, vec listov z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o svetnikih, praznikih, luninih menah 2. letna publikacija, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov se poucne, literarne sestavke

kolekcija neustr., gi. zbirka

kolekcija potujoce knjiznice -e i izbor knjiznicnega gradiva potujoce knjiznice za knjizni kovcek

kolektivni avtor -ega -ja m, nekdaj, gl. korporativni avtor

kolektivni psevdonim -ega -a m, gl. skupinski psevdonim

kolektivno avtorstvo -ega -a s avtorstvo dveh ali vec avtorjev oziroma avtoric pri ustvarjanju kakega dela; sin. mnozno avtorstvo, skupno avtorstvo

kolibrijska knjiga -e -e z zelo majhna miniaturna knjiga; sin. liliputska knjiga

kolo neustr., gl. podzbirka

kolofon -a m navadno na zadnjem listu knjige navedeni podatki o avtorju, naslovu, zalozniku, izdajatelju, uredniku, tiskarju, kraju in casu izida, nakladi, natisu; sin. impresum (1); prim, eksplicit

kolonska klasifikacija neustr., gl. Ranganathanova klasifikacija

kolportaza -e z 1. prodaja publikacij v trafikah, kioskih 2. zarg., gl. kolportazna literatura 3. zgod., v srednjem veku potujoca, krosnjarska prodaja knjig

kolportazna literatura -e -e i publikacije, ki so naprodaj v trafikah, kioskih; sin. kolportaza (2)

kolumna -e i 1. stalen mnenjski, polemicni sestavek v casopisu, ki ga navadno pise vedno isti novinar, komentator; sin. rubrika (1) 2. besedilo v stolpcu, npr. kolumna na papirusovem zvitku

kolut filma -a - m odprt kolut s filmskim trakom, ki se med predvajanjem previja na drugi kolut; prim, kasetni film

kolut mikrofilma -a - m odprt kolut, na katerem je navit mikrofilmski trak; prim, trak mikrofilma, mikrofilmski zvitek

komentar -ja m besedilo, ki kaj pojasnjuje, razlaga; prim, opomba (1)

komentator -ja m avtor komentarja

komentatorka -e i avtorica komentarja

komentirana izdaja -e -e i publikacija, ki vsebuje osnovno delo s komentarjem

komentirano besedilo -ega -a s besedilo (2) s komentarjem; prim, anotirano besedilo

komercialna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka, ki je dostopna proti placilu; prim, javno dostopna podatkovna zbirka

komerciaini informacijski vir -ega -ega -a m informacijski vir, ki je dostopen z dolocenimi omejitvami in proti placilu; prim, javno dostopen informacijski vir

komisijska zalozba -e -e z, v zaloznistvu posredniska organizacija za distribucijo knjig, publikacij med zalozbami in knjigarnami ali drugimi kupci; prim. knjigarniski komisionar, zalozniski komisionar

komisionar neustr., gl. knjigarniski komisionar

kompaktna kaseta -e -e z, gl. nesklenjenotracna kaseta

kompaktna plosca -e -e z (krat. CD) gl. kompaktni disk in zgoscenka

kompaktne police neustr., gl. kompaktni sistem polic

kompaktni disk -ega -a m (krat. CD) opticni disk premera 12 cm, ki se je pojavil na trziscu leta 1982, prvotno namenjen za distribucijo in predvajanje zvocnih zapisov v digitalni obliki, npr. glasbeni CD; sin. cede, cedejka, zgoscenka, kompaktna plosca, CD-plosca

kompaktni sistem polic -ega -a - m sistem premicnih knjiznih polic, knjiznih omar na tirnicah v zaprtem skladiscu, ki omogoca boljsi izkoristek prostora; sin. kompaktus; prim, premicna polica

kompaktno skladisce -ega -a s, neustr., gl. skladisce s kompaktnim sistemom polic

kompaktus -a m, gl. kompaktni sistem polic

kompatibilni -lna -o prid., gl. zdruzljivi

kompatibilnost -i z, gl. zdruzljivost

kompatibilnost podatkov -i - z, gl. zdruzljivost podatkov

kompendij -a m prirocnik s kratkim, preglednim prikazom snovi kake stroke; prim, leksikon (1)

kompilacija -e z delo, ki vsebuje sistematicno zbrane ugotovitve, gradivo iz drugih del, npr. glasbena kompilacija

kompilator -ja m avtor, ki sistematicno zbere ugotovitve, gradivo iz drugih del in jih objavi v kompilaciji; prim, sestavljalec (1, 2), zbiralec

kompilatorka -e z avtorica, ki sistematicno zbere ugotovitve, gradivo iz drugih del in jih objavi v kompilaciji; prim, sestavljalka (1, 2), zbiralka

kompleks ETAKSA -a - m (Emisija Transmisija AKumulacija Selekcija Absorpcija) shematska predstavitev organiziranega pretoka informacij od nastanka in zacetka emisije, preko vmesnih faz transmisije, akumulacije in selekcije do uporabnikove absorpcije informacije; sin. ETAKSA-kompleks, ETAKSA-sistem; prim, informacijski ciklus

komplet -a m 1. monografska publikacija v vec kosih, ki skupaj tvorijo celoto, npr. enciklopedija v vec zvezkih 2. neustr., gl. garnitura

kompletacija -e z, zarg. 1. prikljucitev zvezkov istega kompleta (1), ki jih knjiznica pridobi za prvim, z dodajanjem inventarne stevilke, signature 2. vsak od zvezkov, kosov istega kompleta (1), ki pride v obdelavo za prvim

kompletna izdaja UDK-tablic -e -e - [udeka] z, gl. popolna izdaja UDK-tablic

kompletno neskl., kot pojasnilo 1. dejstvo, da so izsle vse predvidene stevilke dolocenega letnika (1), vsi zvezki dolocene publikacije 2. gl. kpl.

kompromisna informacijska potreba -e -e -e z, gl. usklajena informacijska potreba

komuniciranje -a s izmenjavanje podatkov, informacij, sporocil

komunikacija -e z 1. izmenjava podatkov, informacij, sporocil 2. sistem, naprava, ki omogoca komuniciranje

komunikacija informacij neustr., gl. informiranje

komunikacijska dejavnost -e -i z dejavnost, ki se ukvarja s prenosom podatkov, informacij, sporocil od vira do uporabnika; prim, informacijska dejavnost

komunikacijski protokol -ega -a m, v racunainistvu dogovorjena pravila, po katerih se racunalniski podatki prenasajo po racunalniskem omrezju, npr. TCP/IP

komunikologija -e z veda o komuniciranju, komunikacijskih sredstvih in komunikacijskih procesih

koncna letnica -e -e z, v katalogizaciji letnica izida zadnjega zvezka, stevilke opisovane publikacije; prim, zacetna letnica

koncni naslov -ega -ova m naslov na koncu knjige, filma; prim, naslov v kolofonu (1)

koncni uporabnik -ega -a m uporabnik, ki sam ali s pomocjo informacijskega posrednika resuje svoj informacijski problem; prim, neposredni uporabnik, informacijski posrednik

koncno porocilo -ega -a s, gi. zakljucno porocilo

Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjiznic -e z (krat. CENL) zdruzenje direktorjev nacionalnih knjiznic evropskih drzav, ki so clanice Sveta Evrope

Konferenca direktorjev nacionalnih knjiznic -e z (krat. CDNL) zdruzenje direktorjev nacionalnih knjiznic, ki deluje v okviru Mednarodne zveze bibliotekarskih zdruzenj in ustanov

konferencno gradivo -ega -a s, gi. kongresno gradivo (1)

konfiskacija -e z uradna prepoved razsirjanja in zaplemba celotne naklade

konfiskat -a m prepovedan in zaplenjen casnik, knjiga

Kongresna knjiznica -e -e z (krat. LC) knjiznica Kongresa Zdruzenih drzav Amerike in nacionalna knjiznica v tej drzavi

kongresna publikacija -e -e z, v katalogizaciji publikacija, ki vsebuje referate, prispevke strokovnih, znanstvenih, politicnih, poslovnih sestankov, npr. kongresov, posvetovanj, simpozijev, prireditev; sin. kongresni spis, simpozijsko gradivo; prim, knjiga izvleckov

kongresni spis -ega -a m, nekdaj, gl. kongresna publikacija

kongresno gradivo -ega -a s 1. v katalogizaciji zbrani referati, prispevki strokovnih, znanstvenih politicnih, poslovnih sestankov, npr. kongresov, posvetovanj, simpozijev, srecanj, zborovanj; sin. konferencno gradivo, simpozijsko gradivo 2. v katalogizaciji dokumenti, publikacije kulturnih, sportnih, gospodarskih prireditev, npr. festivalov, tekmovanj, sejmov, odprav

konicasti oklepaj -ega -a m (znak < > ) v katalogizaciji znak, ki v posameznih obmocjih bibliografskega opisa obdaja zacasne podatke; sin. lomljeni oklepaj; prim, levi konicasti oklepaj, dvojni levi konicasti oklepaj

konjunkcija -e z, pri poizvedovanju logicna operacija, pri kateri sta operanda v iskalnem izrazu povezana z logicnim IN, rezultat poizvedovanja pa so zadetki, ki vsebujejo obe iskalni besedi; prim, disjunkcija, negacija

konkordanca -e z 1. abecedni seznam besed, imen z navedbo mesta omembe v besedilu, urejen tako, da je prikazano tudi sobesedilo; prim, indeks (1) 2. pri vsebinski obdelavi z avtomatskim indeksiranjem izdelan abecedni seznam v publikaciji, dokumentu uporabljenih besed, imen, prikazanih v sobesedilu; prim, kljucne besede v besedilu

konsekutivni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdelavi asociativni odnos, pri katerem dva medsebojno povezana pojma sledita drug drugemu

konservacijska knjiznica -e -e z, zastar., gl. arhivska knjiznica (1)

konserviranje knjiznicnega gradiva neustr., gl. konzerviranje knjiznicnega gradiva

konspekt -a m, zastar. kratka vsebina, pregled dokumenta, publikacije; prim. povzetek (2)

kontejner neustr., gi. vsebnik

kontekstni operator neustr., gi. operator blizine

kontinuanda -e i monografska publikacija v vec zvezkih, kosih, katere izhajanje se ni koncano; sin. continuanda, nadaljevanje (3), nezakljucena monografska publikacija

kontinuirana inventura -e -e i inventura knjiznicnega fonda, ki poteka postopoma vec let; prim, delna inventura

kontinuirani vir -ega -a m, v katalogizaciji bibliografski vir (2), ki izhaja zaporedno in konec izhajanja ni predviden, npr. serijska publikacija, nezakljuceni integrirni vir; sin. vir v nadaljevanju, nezakljuceni vir, nadaljujoci vir

kontrakcija -e z skrajsevanje dolgih in pogosto ponavljajocih se besed v starih tiskih in rokopisih, npr. DS = Dominus; sin. skrcenje

kontrola knjiznih polic -e - - z, zarg. pregledovanje, urejanje gradiva na knjiznih policah pri prostem pristopu; prim, urejanje knjiznih polic

kontrolirani izraz -ega -aza m predmetna oznaka iz kontroliranega slovarja, npr. deskriptor; ant. nekontrolirani izraz

kontrolirani slovar -ega -ja m seznam vsebinskih oznak z natancno doloceno strukturo in pravili za njihovo oblikovanje, dopolnjevanje; sin. slovar kontroliranih izrazov; prim, tezaver

kontrolirano indeksiranje -ega -a s indeksiranje z uporabo predpisanega seznama indeksirnih izrazov, npr. tezavra, geslovnika, klasifikacijskega sistema; ant. prosto indeksiranje

kontrolna stevilka -e -e z 1. v racunainistvu zadnja stevilka v podatku, izracunana po posebni formuli, ki omogoca preverjanje pravilnosti ali nepravilnosti podatka, npr. prebrane crtne kode 2. zadnja stevilka v ISBN-u, ki je izracunana po posebni formuli iz ostalih stevilk in omogoca ugotovitev njegove pravilnosti ali nepravilnosti

kontroini znak -ega -a m, v podatkovni zbirki dogovorjen znak, ki ni del podatkov, ima pa poseben pomen, npr. zakljucevalec zapisa, locilec polja

kontroini zig -ega -a m posebna oznaka lastnistva v kosu knjiznicnega gradiva, odtisnjena na dolocenih straneh, ki jih knjiznica izbere po posebnem, samo njej znanem kljucu

konvenc. nasi, okrajs. (konvencionalni naslov) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti uporabljen konvencionalni naslov, da so podatki iz konvencionalnega naslova ali uvede konvencionalni naslov

konvencionalna publikacija -e -e z publikacija, pri kateri za uporabo niso potrebni posebni tehnicni pripomocki, npr. knjiga, casopis, plakat; ant. nekonvencionalna publikacija (1); prim, tiskana publikacija

konvencionalna znacnica neustr., gi. formalna znacnica

konvencionaini dokument -ega -enta m dokument (1), zapisan v obliki in na nosilcu, ki omogoca njegovo uporabo brez posebnih tehnicnih pripomockov; ant. nekonvencionalni dokument

konvencionaini informacijski vir -ega -ega -a m, gi. konvencionaini vir

konvencionaini naslov -ega ova m 1. naslov, pod katerim je delo, ki izhaja pod razlicnimi naslovi, bolj znano; sin. dogovorjeni naslov; prim, enotni naslov 2. gl. konvenc. nasi.

konvencionaini stvarni naslov -ega -ega -ova m stvarni naslov, pod katerim je delo, ki izhaja pod raznimi naslovi, bolj znano

konvencionaini vir -ega -a m informacijski vir, pri katerem za uporabo niso potrebni tehnicni pripomocki; sin. konvencionaini informacijski vir, tradicionalni informacijski vir, klasicni informacijski vir; ant. nekonvencionalni vir

konvencionaino gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo v obliki in na nosilcu, ki omogoca njegovo uporabo brez tehnicnih pripomockov; ant. nekonvencionalno gradivo; prim, neknjizno gradivo (1)

konvencionaino ime -ega -na s skrajsano ali drugace spremenjeno ime korporacije, uveljavljeno namesto uradne oblike imena; prim, pravo ime, uradno ime korporacije

konvencionaino iskanje -ega -a s iskanje v informacijskih virih brez uporabe tehnicnih pripomockov; sin. rocno iskanje; ant. nekonvencionalno iskanje; prim, racunalnisko iskanje

konverzija -e i predelava, prepis podatkov iz ene oblike v drugo; sin. pretvorba podatkov

konverzija podatkovne zbirke -e - z predelava, prepis podatkovne zbirke iz ene oblike v drugo, npr. konverzija iz COMARC-a v UNIMARC

konvolut -a m 1. svezenj, snopic, zbirna mapa s spisi, ki sodijo skupaj 2. v knjigovestvu knjige, tiski (2), ki se v antikvariatu prodajajo skupaj 3. vezan letnik casnika, revije

konzervator -ja m strokovnjak za konzerviranje knjiznicnega gradiva; prim. restavrator

konzervatorka -e i strokovnjakinja za konzerviranje knjiznicnega gradiva; prim, restavratorka

konzervatorstvo -a s 1. dejavnost, ki se ukvarja s postopki za vzdrzevanje in ohranjanje knjiznicnega gradiva; prim, restavratorstvo (1) 2. znanost, ki proucuje metode za vzdrzevanje in ohranjanje knjiznicnega gradiva; prim. restavratorstvo (2)

konzerviranje knjiznicnega gradiva -a - - s postopki za vzdrzevanje in ohranjanje knjiznicnega gradiva; prim, restavriranje knjiznicnega gradiva, varovanje knjiznicnega gradiva

Konzorcij evropskih znanstvenih knjiznic -a m (krat. CERL) zdruzenje evropskih znanstvenih knjiznic, ki gradi bibliografsko podatkovno zbirko za stare tiske

konzorcij knjiznic -a - m skupina knjiznic, ki se zdruzujejo za skupno doseganje dogovorjenih ciljev, npr. skupno nabavo elektronskih publikacij, obdelavo gradiva v vzajemnem katalogu

konzultant -a m, gi. svetovalec

konzultantka -e z, gi. svetovalka

Kooperativna bibliografska podatkovna zbirka -e -e -e -e z (krat. COBIB) kooperativna podatkovna zbirka kataloznih, bibliografskih zapisov, ki jih kreirajo clanice zdruzenja COBISS

kooperativna katalogizacija -e -e z katalogizacija za kooperativni katalog; prim, vzajemna katalogizacija, decentralizirana obdelava

kooperativna obdelava neustr., gi. kooperativna katalogizacija

kooperativna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka (2), ki jo gradi in vzdrzuje vecje stevilo sodelujocih institucij

kooperativni bibliografski sistem -ega -ega -a m bibliografski sistem, ki ga gradi in vzdrzuje vecje stevilo sodelujocih knjiznic, npr. kooperativni katalog

kooperativni katalog -ega -a m katalog (1), v katerem sodeluje vec knjiznic s svojimi kataloznimi zapisi; prim, centralni katalog, skupni katalog, vzajemni katalog

Kooperativni online bibliografski sistem in servisi -ega -ega -a - -ov [onlajn] m (krat. COBISS) 1. sistem in programska oprema za oblikovanje skupne podatkovne zbirke in za avtomatizacijo knjiznicnega poslovanja 2. zdruzenje slovenskih knjiznic, informacijskih centrov in informacijskih servisov, ki razvijajo in uporabljajo ta sistem

koordinacija nabave -e -e i nacrtno in sistematicno usklajevanje nabavne politike in nabave knjiznicnega gradiva dveh ali vec knjiznic, npr. koordinacija nabave inozemskih casopisov; sin. usklajevanje nabave

koordinacijski krog -ega -a m, nekdaj po dolocenem kriteriju zbrana skupina knjiznic, ki usklajujejo nabavo, npr. koordinacijski krog za medicino

koordinatni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdeiavi formalni odnos dveh povezanih pojmov na enaki hierarhicni ravni

koordinirani odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdeiavi asociativni odnos, kjer sta pojma med seboj v hierarhicno enakovrednem polozaju in predstavljata razlicno vrsto nadrejenega razreda,

kopija -e z prvi in vsak naslednji prepis, preslikava izvirnika (2); prim, izvod (1), plagiat, reprodukcija (1), izvirnik (2)

kopirani zapis -ega -a m katalozni zapis, ki je bil prevzet iz drugega racunalniskega kataloga, navadno vzajemnega; sin. prevzeti zapis; prim. primarni zapis

kopirati -ram dov. in nedov. 1. prepisovati, prerisovati po predlogi 2. v tiskarstvu razmnozevati, reproducirati (1) navadno s fotokopiranjem 3. v racunalnistvu narediti racunalnisko kopijo celega ali dela besedila, slike, datoteke

kopirati zapis -am - dov. in nedov., v katalogizaciji vkljuciti v katalog katalozni zapis iz drugega, navadno iz vzajemnega kataloga; sin. prevzeti zapis; prim. kreirati zapis

kopist -a m, gl. prepisovalec

koprodukcija -e z 1. v zaloznistvu sodelovanje dveh ali vec zalozb; sin. sozaloznistvo 2. sodelovanje dveh ali vec producentov

Koran -a m temeljna knjiga islama

korektura -e i pred natisom ugotovljene in s korekturnimi znamenji oznacene ter popravljene napake v besedilu

koreograf -a m avtor baleta, plesa, sportno-umetniskega programa

koreografka -e i avtorica baleta, plesa, sportno-umetniskega programa

korespondenca -e i nacrtno zbrana in strokovno urejena zbirka pisem, dopisov pomembnih oseb

korito za slikanice -a - s nizek, navadno lesen zaboj, v katerem so zlozene slikanice za otroke, namenjene izposoji

korporacija -e i organizirana skupina fizicnih in/ali pravnih oseb z imenom in sedezem, ki jo identificirata, npr. ustanova, drustvo, kongres

korporativna podznacnica -e -e i podznacnica, ki v znacnici sledi imenu korporacije in obsega ime podrejene korporacije, npr. Upravni odbor, Razvojni oddelek

korporativna predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna oznaka, ki oznacuje korporacijo, obravnavano v dokumentu, publikaciji, npr. Ljubljanske mlekarne

korporativna publikacija -e -e z publikacija, katere vsebina je rezultat skupnega dela korporacije in je odraz kolektivnega misljenja ali prikaz njene dejavnosti, npr. izvestja, porocila o delu, statuti; sin. korporativni spis; prim, drustveni spis

korporativna znacnica -e -e i avtorska znacnica za ime korporativnega avtorja; prim, osebna znacnica, predmetna znacnica

korporativni avtor -ega -ja m korporacija kot avtor dela, dokumenta, publikacije ali kot nosilka odgovornosti za vsebino, ki se nanasa na njen ustroj in/ali dejavnost; sin. kolektivni avtor; prim, individualni avtor

korporativni spis -ega -a m publikacija, katere vsebina je rezultat skupnega dela korporacije in je odraz kolektivnega misljenja ali prikaz njene dejavnosti, npr. izvestja, porocila o delu, statuti; sin. korporativna publikacija; prim, drustveni spis

korporativno avtorstvo -ega -a s dejstvo, da je korporacija avtor dela, dokumenta, publikacije ali je nosilka odgovornosti za vsebino, ki se nanasa na njen ustroj in/ali dejavnost; prim, individualno avtorstvo

korporativno telo neustr., gl. korporacija

korpus separatum -a -a m v sklopu knjiznicnega fonda posebej postavljena zbirka knjiznicnega gradiva; sin. corpus separatum

kos -a m vsaka fizicna enota knjiznicnega gradiva; sin. del (2)

kosarica -e z, gl. seznam oznacenih zadetkov

kovinski gumb -ega -a m, gl. gumb (2) in scitnik

kovinsko okovje -ega -a s, gl. okovje

kpl. okrajs. (kompletno) oznaka v bibliografskem opisu, inventarnih evidencah, ki pove, da so izsle vse predvidene stevilke dolocenega letnika (1), vsi zvezki dolocene publikacije

kraj distribute -a - m kraj, kjer ima distributer svoj sedez

kraj izdajatelja neustr., gl. kraj izida

kraj izdaje -a - m, gl. kraj izida

kraj izdelave -a - m kraj, kjer ima izdelovalec publikacije svoj sedez

kraj izhajanja -a - m kraj, kjer ima izdajatelj, zaloznik serijske publikacije svoj sedez

kraj izida -a - m kraj, kjer ima zalozba, ki je izdala publikacijo, svoj sedez; sin. kraj izdaje

kraj tiskanja -a - m kraj, kjer ima tiskarna, ki je natisnila publikacijo, svoj sedez

krajevna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije avtorjev iz dolocenega kraja in/ali dokumente, publikacije o tern kraju; sin. lokalna bibliografija; prim, domoznanska bibliografija

krajevna determinanta neustr., gl. geografsko dolocilo in zemljepisno dolocilo

krajevna knjiznica -e -e i organizacijska enota, ki jo osrednja splosna knjiznica ustanovi za izvajanje knjiznicne dejavnosti na dolocenem geografskem obmocju

krajevna oznaka neustr., gl. zemljepisna predmetna oznaka in geografska predmetna oznaka

krajevna znacnica -e -e i predmetna znacnica, ki sestoji iz imena kraja

krajevni katalog -ega -a m, zastar., gl. lokacijski katalog in signaturni katalog

krajevno dolocilo neustr., gl. zemljepisno dolocilo in geografsko dolocilo

krajsanje -a s 1. ohranjanje dela besede, besedne zveze, okrnjene v nezacetnem delu 2. pri poizvedovanju izpuscanje delov besed, besednih zvez, navadno predpon in/ali pripon, v iskalnem izrazu, npr. levo krajsanje, desno krajsanje; sin. odrez; prim, krnitev (1), maskiranje

krajsava -e z, gl. okrajsava

kraljevska knjiznica -e -e i 1. zasebna knjiznica, ki je last kraljevske rodbine ali je bila v njeni lasti; prim, cesarska knjiznica 2. taka knjiznica v funkciji osrednje drzavne knjiznice

krasotna izdaja -e -e z, zastar., gl. razkosna izdaja in luksuzna izdaja

krasotna vezava -e -e z, zastar., gl. razkosna vezava

kratica -e z beseda, nastala iz zacetnih ali znacilnih crk vecbesedne zveze; prim, abreviatura, akronim, ligatura, okrajsava, sigla (2)

kreator zapisa -ja - m strokovnjak, ki je prvi oblikoval in vnesel podatke za nov katalozni zapis; prim, graditelj podatkovne zbirke

kreatorka zapisa -e - z strokovnjakinja, ki je prva oblikovala in vnesla podatke za nov katalozni zapis

kreirati zapis -am - dov. in nedov., v katalogizaciji oblikovati in vnesti podatke za nov katalozni zapis; prim, kopirati zapis

krepki tisk -ega -a m, v tiskarstvu natis besedila s crkami z debelimi potezami

krestomatija neustr., gi. hrestomatija

kfhkost papirja -i - i pojav, da se papir zaradi kislosti, izsusenosti drobi

kriptonim -a m psevdonim (1), ki nima oblike imena in je navadno zapisan z zacetnicami, zvezdicami ali drugimi znaki; sin. skrito ime, skrivno ime

kriticna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki v opombah kriticno vrednoti vsebino bibliografskih enot; prim, analiticna bibliografija

kriticna izdaja -e -e z izdaja, ki ob besedilu vkljucuje literarnozgodovinske, jezikoslovne, zgodovinske ali drugacne opombe

kriticna opomba -e -e i 1. bibliografska opomba, ki vrednoti, ocenjuje opisovano publikacijo 2. zarg. bibliografska porocila o opisovani publikaciji

kriticni abstrakt -ega -a m, gi. kriticni izvlecek

kriticni izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki dodaja opisu vsebine dokumenta tudi kriticno mnenje; sin. kriticni abstrakt; prim, deskriptivni izvlecek

kritika -e i strokovno mnenje o objavljenem, izvedenem delu; prim, recenzija (3), ocena

krizografija -e z, zgod. tehnika pisanja in slikanja z barvilom iz zlatega prahu v zgodnjem krscanstvu in bizantinski umetnosti; prim, iluminacija

krizna kazalka neustr., gi. vodilka

krizna razvrstitev -e -tve z, gi. krizna ureditev

krizna ureditev -e -tve i abecedna ureditev z veckratno uvrstitvijo vsake bibliografske enote v istem katalogu, kazalu, bibliografiji po razlicnih elementih, npr. po avtorjih, naslovih, geslih; sin. krizna razvrstitev

krizna vodilka -e -e [uk] z vodilka, ki uporabnika opozarja na podobne pojme na enaki hierarhicni stopnji, npr. skavti in taborniki, fakultetna in institutska knjiznica

krizni katalog -ega -a m katalog (1), v katerem je v eno abecedno zaporedje zdruzenih dvoje ali vec abecednih katalogov, in sicer abecedni imenski, abecedni stvarni in naslovni katalog

krizno kazalo -ega -a s v eno abecedno zaporedje urejen pregled imen avtorjev, stvarnih gesel in/ali stvarnih naslovov enot, navedenih v bibliografiji (2), z dodano stevilko bibliografske enote

krizno napotilo neustr., gi. vodilka

krnitev -tve z 1. postopek, pri katerem se ob upostevanju oblikoslovnih zakonitosti jezika beseda skrci na koren, krn, npr. pri avtomatskem indeksiranju; sin. krnjenje (1); prim, krajsanje (2) 2. neustr., gl. odrez in krajsanje (2)

krnitveni znak neustr., gl. znak za odrez

krnjenje -a s 1. postopek, pri katerem se ob upostevanju oblikoslovnih zakonitosti jezika beseda skrci na koren, krn, npr. pri avtomatskem indeksiranju; sin. krnitev (1); prim, krajsanje (2) 2. neustr., gl. odrez in krajsanje (2)

kromotipija -e z, gl. barvni tisk

kronika -e i obsirnejsi zapis pomembnejsih dogodkov po zaporedju dogajanja; prim, letopis (1), anali

kronogr. okrajs. (kronogram) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti letnica navedena kot kronogram

kronogram -a m 1. v katalogizaciji v naslovu, navadno z velikimi crkami oziroma rimskimi stevilkami, izrazena letnica izida knjig, npr. Apes aCaDeMICae Operosorum 2. gl. kronogr.

kronoloska determinanta -e -e z, gl. casovno dolocilo

kronoloska razvrstitev -e -tve z, gl. kronoloska ureditev

kronoloska ureditev -e -tve i razvrstitev bibliografskih enot v casovnem zaporedju nastanka, izida; sin. casovna ureditev, kronolosko zaporedje, kronoloska razvrstitev

kronoloski katalog -ega -a m katalog, urejen po casu nastanka, izida publikacij, dokumentov

kronolosko kazalo -ega -a s 1. bibliografiji (2) dodan pregled bibliografskih enot, urejenih po casu nastanka, z navedbo stevilke bibliografske enote; sin. casovni register (1), casovno kazalo (1) 2. casovni pregled v publikaciji, dokumentu omenjenih dogodkov po letih, obdobjih; sin. casovni register (2), casovno kazalo (2)

kronolosko navajanje -ega -a s navajanje (2) bibliografskih podatkov po letih izida publikacij, dokumentov

kronolosko zaporedje -ega -a s, gl. kronoloska ureditev

krozenje publikacij -a - s organizirano dajanje novejsega gradiva, navadno serijskih publikacij v specialnih knjiznicah, v uporabo domacim uporabnikom za krajsi cas

krpanje papirja -a - s, v restavratorstvu restavriranje fizicno mocno poskodovanega papirja z dodajanjem nadomestnih kosckov papirja

krpovinski papir -ega -ja m, v papirnistvu kakovostnejsi papir, ki mu med izdelavo dodajajo krpe; sin. papir iz krpovine; prim, lesni papir, brezlesni papir

kfstno ime -ega -na s osebno ime, ki se dobi pri krstu; prim, rojstno ime

krtacni odtis -ega -a m, v tiskarstvu tiskarniski odtis besedila v stolpcih, pripravljen za branje korektur

kserografija -e z suhi postopek fotokopiranja v crno-beli tehniki

ksilografska knjiga -e -e z, zgod. knjiga, pri kateri so strani odtisnjene z lesoreznih plosc; prim, tabularna inkunabula

kultura branja -e - z, gl. bralna kultura

kulturna dediscina -e -e z knjiznicno gradivo posebnega nacionalnega pomena, ki je opredeljeno v zakonu o kulturni dediscini

kumulativna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki zdruzuje bibliografske enote iz ze objavljenih bibliografij v nov enotni popis

kumulativna izdaja -e -e z izdaja, ki vkljucuje vsebino ze objavljenih izdaj v novo celoto, npr. letna, polletna kumulativna izdaja

kumulativni abstrakt -ega -a m, gl. kumulativni izvlecek in skupni izvlecek in zbirni izvlecek

kumulativni indeks -ega -a m indeks (1), ki vkljucuje vsebino ze objavljenih indeksov v novo celoto

kumulativni izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki povzema vsebino vec praviloma vsebinsko povezanih dokumentov; sin. skupni izvlecek, zbirni izvlecek, kumulativni abstrakt, skupni abstrakt, zbirni abstrakt

kumulativni katalog -ega -a m katalog (1), ki vkljucuje katalozne vpise ze objavljenih katalogov v nov, enoten popis

kumulativno kazalo -ega -a s kazalo, ki zdruzuje vec prej objavljenih kazal v snopicih izhajajoce bibliografije ali druge publikacije; sin. zbirno kazalo; prim, skupno kazalo

kurziva -e z 1. pisava z manj skrbno zapisanimi, manjsimi in med seboj povezanimi pismenkami, npr. hieratska kurziva 2. tiskana pisava s postrani oblikovanimi crkami; sin. lezeca pisava

kurzor -ja m, gl. kazalec

kustoda -e z 1. stevilka ali crka na dnu zadnje strani vsake lege v starih rokopisnih knjigah; prim, tiskarska signatura 2. zacetna beseda ali zlog v starih tiskanih knjigah, naveden na dnu strani in s katerim se zacenja naslednja stran; prim, reklamant

kustos -a m, zgod. 1. strokovni delavec, vodja v licejski, studijski knjiznici 2. varuh rokopisov, kodeksov v srednjeveskem samostanu

kvadr. okrajs. (kvadrofonski) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je zvocni posnetek kvadrofonski; sin. kvadro

kvadro okrajs. (kvadrofonski) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je zvocni posnetek kvadrofonski; sin. kvadr.; prim, stereo, mono

kvadrofonski -a -o prid. 1. ki omogoca reprodukcijo zvoka s stirimi neodvisnimi kanali in stirimi zvocniki ter daje poslusalcu mocnejsi prostorski zvocni vtis; prim, monofonski, stereofonski 2. gl. kvadr. in kvadro

kvalifikator -ja m beseda, dodana imenu osebe, korporacije ali predmetni oznaki za razlocevanje med enakimi imeni, homonimi, ali za pojasnitev pomena predmetne oznake, npr. geografsko ime, letnica, vrsta korporacije; prim, dodatek k znacnici (1, 2)

kvart -a m (simbol 4°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti cetrtine tiskovne pole; sin. cetverka

kvartarni dokument -ega -enta m, v dokumentaiistiki dokument, ki je rezultat predelovanja, zgostitve, preureditve podatkov iz ze obstojecih primarnih, sekundarnih in terciarnih dokumentov; prim, primarni dokument, sekundarni dokument (2), terciarni dokument

KWAC KWAC-a [kvak] m, krat. (ang. Key Word And Context in Key Word Alongside Context) gl. kljucne besede in besedilo

KWIC KWIC-a [kvik] m, krat. (ang. Key Word In Context) gl. kljucne besede v besedilu

KWOC KWOC-a [kvok] m, krat. (ang. Key Word Out of Context) gl. kljucne besede zunaj besedila

L

L neskl. [la] m oznaka za postavitev ljudskega slovstva v solski ali mladinski knjiznici; prim. C, P, M

I. C. okrajs., gl. loCO citato

lahko branje -ega -a s, zarg. ctivo, namenjeno razvedrilu in prostemu casu; sin. lazje branje

laminacija -e i, gl. laminiranje

laminiranje -a s, v restavratorstvu spajanje papirnih plasti s termoplasti pri povisani temperaturi in tlaku; sin. laminacija

LAN LAN-a [Ian] m, krat. (ang. Local Area Network) gl. lokalno racunalnisko omrezje

laserska plosca -e -e z, gl. laserski disk in opticni disk

laserska videoplosca -e -e i opticni disk za shranjevanje in predvajanje videoposnetkov; sin. videodisk

laserski disk -ega -a m disk za lasersko zapisovanje (2) in branje (4) zvocnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter racunalniskih podatkov in programov (npr. CD-ROM); sin. opticni disk, opticna plosca, laserska plosca

laserski gramofon -ega -a m naprava za predvajanje zvocnih zapisov s kompaktnih plosc; sin. CD-gramofon, CD-predvajalnik

laserski medij -ega -a m fizicni medij za shranjevanje podatkov s pomocjo laserskega zarka, npr. opticni disk; sin. laserski nosilec, opticni nosilec, opticni medij

laserski nosilec -ega -lea [uc] m fizicni medij za shranjevanje podatkov s pomocjo laserskega zarka, npr. opticni disk; sin. laserski medij, opticni medij, opticni noslec

laserski tisk -ega -a m, v tiskarstvu racunalniski elektrostaticni tisk z laserskim tiskalnikom, pogosto uporabljen v namiznem zaloznistvu

laserski zapis -ega -a m, gl. opticni zapis

lasna stran pergamenta -e -i - z zunanja stran koze, kjer je pergament bolj hrapav in rumenkaste, slonokoscene barve; prim, mesna stran pergamenta

lastnica avtorske pravice -e - z, gl. nosilka avtorske pravice

lastnik avtorske pravice -a - m, gi. nosilec avtorske pravice

lastniska oznaka -e -e i dodana oznaka v knjigi ali na njej, ki pove, kdo je njen lastnik, npr. zig knjiznice, ekslibris

lastniski znak -ega -a m oznaka z navedbo lastnistva, npr. rokopisni vpis, zig; sin. oznaka lastnistva; prim, ekslibris

lastno ime -ega -na s ime posamezne osebe, kraja, korporacije

lat. okrajs. (latinica) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti tudi v latinici

latinica -e i 1. crkovna pisava, ki se je okrog 6. stoletja pr.n.st. razvila v Laciju iz grske in etruscanske pisave ter vsaka pisava, ki se je razvila iz nje; sin. latinska pisava, antikva 2. gl. lat.

latinicna pisava -e -e z vsaka od pisav, ki uporablja latinico, npr. gotica, unciala; prim, nelatinicna pisava

latinizirano ime -ega -na s v latinscino prevedeno ali z latinsko koncnico pisano ime, npr. Jacobus Gallus, Homerus; sin. polatinjeno ime; prim. nacionalna oblika imena, pogrceno ime

latinska pisava -e -e i crkovna pisava, ki se je okrog 6. stoletja pr.n.st. razvila v Laciju iz grske in etruscanske pisave ter vsaka pisava, ki se je razvila iz nje; sin. antikva, latinica

lazje branje -ga -a s, gl. lahko branje

LC LC-ja [elce -eja] m, krat. (ang. Library of Congress) gl. Kongresna knjiznica

LCC LCC-ja [elcece -eja] m, krat. (ang. Library of Congress Classification) gl. Klasifikacija Kongresne knjiznice

LCSH LCSH-ja [elceesha] m, krat. (ang. Library of Congress Subject Headings) gl. Geslovnik Kongresne knjiznice

legat -a m, gl. zapuscina

legenda -e i napotek za branje in razumevanje okrajsav, simbolov, barv npr. pri tabeli, zemljevidu

leksikon -a m 1. sistematicen, navadno abecedno urejen prirocnik, ki v kratki in strnjeni obliki podaja osnovne informacije s podrocja dolocene stroke; prim, enciklopedija, kompendij 2. nekdaj besednjak ali slovar

leksikon citatov -a - m leksikon, ki navaja in popisuje krajse izreke, krilatice, odlomke, citate (1), jih vsebinsko razlaga, prevaja, ce je izvirnik (1) v tujem jeziku, in navaja natancne bibliografske podatke o izvoru; sin. citatni leksikon, bibliografija citatov

lepak -a m enolistni tisk (2), navadno namenjen lepljenju, izobesanju; prim. letak, plakat

lepenka -e z, v papirnistvu papirni izdelek iz vec plasti, navadno tezji, debelejsi od kartona

lepljena knjiga -e -e z, v knjigovestvu knjiga, izdelana z lepljenjem knjiznega bloka in knjizne vezave; prim, nesivana vezava, sivana knjiga

lepopisec -sea m umetnik lepega pisanja, pisec predvsem srednjeveskih in orientalskih rokopisov; sin. kaligraf

lepopisje -a s pisanje z lepimi, citljivimi crkami; sin. kaligrafija

lepor. okrajs. (leporelo) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota leporelo

leporelo -a m 1. zgibanki podobna publikacija iz listov, povezanih kot harmonika; prim, zlozenka 2. gl. lepor.

leposlovje -a s umetniska dela s podrocja poezije, proze, dramatike; sin. beletrija, beletristika; prim, strokovna literatura (1)

lepotna izdaja -e -e z, zastar., gl. razkosna izdaja in luksuzna izdaja

lesena knjiga -e -e i, zgod. povezane lesene ploscice, v katere je besedilo vrezano, vzigano ali zapisano s tinto

lesni papir -ega -ja m, v papirnistvu manj kakovosten tiskovni, pisalni papir; prim, brezlesni papir, krpovinski papir

lesorez -a m 1. v tiskarstvu globoki tisk, pri katerem graviranje lesene plosce omogoca crtno risbo 2. odtis v taki tehniki 3. gravirana lesena plosca

letak -a m enolistni tisk (2), navadno namenjen razdeljevanju, trosenju po cestah; prim, lepak, plakat

letn. okrajs. (letnik) v katalogizaciji oznaka za letnik

letna bibliografija -e -e i tekoca bibliografija, ki izhaja enkrat na leto

letna publikacija -e -e i serijska publikacija, pri kateri imajo posamezne enote, zvezki, kosi enak, navadno vrstni naslov, in izhaja praviloma enkrat na leto ali redkeje, npr. adresar, almanah, koledar, letopis; prim, letnik (2), vrstna publikacija

letnik -a m 1. vse stevilke serijske publikacije, ki izidejo praviloma v enem koledarskem ali solskem letu; sin. volumen (1) 2. serijska publikacija, ki izhaja praviloma enkrat na leto ali redkeje; prim, letna publikacija, vrstna publikacija 3. gl. letn.

letno kazalo -ega -a s kazalo prispevkov, objavljenih v enem letniku casopisa; prim, bibliografsko kazalo

letno narocilo -ega -a s narocilo serijske publikacije, ki velja za eno leto in ga je treba vsako leto obnoviti; prim, abonma, stalno narocil

letno porocilo -ega -a s porocilo o delu, dosezkih v dolocenem letu

leto copyrighta -a - [kopirajta] s leto, ko je bil pridobljen copyright publikacije; prim, navedba leta copyrighta

leto izdaje neustr., gl. leto izida

leto izida -a - s leto, ko je publikacija izsla; prim, datum izida, leto objave, navedba leta izida

leto natisa -a - s neto, ko je bila publikacija natisnjena; sin. leto tiskanja; prim. datum tiskanja

leto objave -a - s leto, ko je bilo delo objavljeno, izvajano; prim, leto izida, datum izida

leto posnetja -a - s leto, ko je bil zvocni zapis posnet

leto tiskanja -a - s leto, je bila publikacija natisnjena; sin. leto natisa; prim. datum tiskanja

letopis -a m 1. letna publikacija z zapisi (1) pomembnejsih dogodkov v dolocenem letu; prim, anali, kronika 2. letna publikacija s samostojnimi prispevki vec avtorjev; prim, almanah (1)

leva stran -e -i z, gl. verso in hrbtna stran

leva trunkacija neustr., gl. levi odrez in levo krajsanje

levi konicasti Oklepaj -ega -ega -a m (znak < ) pri normativni kontroli znak, ki naznacuje, da je bila za sorodno znacnico, ki sledi temu znaku, izdelana kazalka na enotno znacnico, npr. Preseren, France < Presern, France; prim. glej

levi odrez -ega -eza m, pri poizvedovanju manj pogosti odrez, pri katerem se z znakom za odrez okrajsa zacetek besede, besedne zveze; sin. levo krajsanje; prim, desni odrez, sredinski odrez

levo krajsanje -ega -a s, pri poizvedovanju manj pogosti odrez, pri katerem se z znakom za odrez okrajsa zacetek besede, besedne zveze; sin. levi odrez; prim, desni odrez, sredinski odrez

lezeca kartoteka -e -e i kartoteka, navadno za evidenco periodicnega tiska, v kateri so listi razporejeni stopnicasto, kar omogoca pregled nad vec naslovi nenkrat; sin. kardeks

lezeca pisava -e -e z, gl. kurziva (2)

librarius -a m, lat., zgod. menih, ki je delal v skriptoriju kot prepisovalec ali iluminator

libretist -a m pisec libreta

libreto -a m dramsko delo kot besedilni del opere; sin. operno besedilo

libri catenati neskl. [katenati] m, mn., lat., gl. priklenjene knjige

Licejska knjiznica -e -e z, zgod. leta 1774 zasnovana knjiznica liceja v Ljubljani, predhodnica Narodne in univerzitetne knjiznice

licejska knjiznica -e -e z knjiznica na liceju

licenca -e i 1. potrdilo o strokovni usposobljenosti in dovoljenje za opravljanje dolocenih zahtevnejsih nalog, npr. licenca za aktivno sodelovanje v kooperativnem bibliografskem sistemu 2. v pravu pogodba, ki opredeljuje pravice in dolznosti knjiznice in informacijskega ponudnika ter doloca pogoje uporabe elektronskega vira

ligatura -e i znak, ki nastane s spojitvijo dveh ali vec crk, npr. ae (diftong ae), & (et); prim, kratica

liliputska knjiga -e -e z zelo majhna miniaturna knjiga; sin. kolibrijska knjiga

linearna pisava -e -e z zlogovna pisava v Grciji med 17. in 13. stoletjem pr.n.st.

linijska poizvedba neustr., gl. online poizvedba

linijsko iskanje neustr., gl. online iskanje

LISA lise [lisa] z, krat. (ang. Library and Information Science Abstracts) mednarodni bilten izvleckov za podrocje bibliotekarstva in informacijske znanosti, ki je od leta 1950 izhajal kot stirinajstdnevnik, nato postal dostopen kot online bibliografska podatkovna zbirka pri ponudniku DIALOG in kasneje na opticnem disku ter svetovnem spletu

list -a m 1. v knjigovestvu kos po dolocenem formatu izdelanega, rezanega papirja; sin. folij (2) 2. tak kos kot del pisanega, tiskanega dokumenta, publikacije 3. zastar., gl. casnik

list z dopolnili -a - m, gl. dopolnilni list

LISTA LISTE [lista] z (ang. Library, Information Science & Technology Abstracts) online podatkovna zbirka za podrocje bibliotekarstva, informacijske znanosti in informacijske tehnologije

listek centralne katalogizacije -tka - - m katalozni listek, izdelan za distribucijo v okviru centralne katalogizacije

listina -e 2 v posebni obliki sestavljen in potrjen uradni zapis (1) o dogodku, stanju pravne narave, npr. pogodba; prim, spis (2)

listkovna bibliografija -e -e z bibliografija (2) na kartonckih, listkih; sin. kartotecna bibliografija; prim, knjizna bibliografija

listkovni katalog -ega -a m katalog, sestavljen iz kataloznih listkov; prim. knjizni katalog, fascikel katalog

literalna pisava -e -e z, gl. crkovna pisava

literarna enota -e -e z, zastar., gl. delo (1)

literarno branje -ega -a s branje (2) leposlovja, umetniske literature

literat -a m avtor del s podrocja literature (4); sin. knjizevnik

literatka -e i avtorica del s podrocja literature (4); sin. knjizevnica

literatura -e i 1. publikacije, dokumenti, ki jih druzi a) nivo razprave (npr. znanstvena literatura) b) vsebina (npr. filozofska literatura) c) namembnost (npr. izpitna literatura) 2. seznam naslovov takih publikacij, dokumentov; prim, bibliografija (3) 3. umetnost, katere izrazno sredstvo je beseda, jezik; sin. knjizevnost, pismenstvo

litografija -e z 1. v tiskarstvu ploski tisk z odtisi na kamniti plosci; sin. kamnotisk (1) 2. odtis v tej tehniki; sin. kamnotisk (2)

Ijudska izdaja -e -e z izdaja, navadno knjige, tiskana na cenejsem papirju in vezana v cenejsi vezavi, lahko tudi s skromnejso knjizno opremo, npr. brez ilustracij

Ijudska knjiznica -e -e z, gl. splosna knjiznica (2) in splosnoizobrazevalna knjiznica

Ijudska knjiznicarka -e -e z, gl. splosna knjiznicarka

ljudski knjiznicar -ega -ja m, gl. splosni knjiznicar

ljudski oddelek -ega -lka m, nekdaj oddelek splosne knjiznice (2), ki je namenjen splosni vzgoji, izobrazevanju, kulturi in razvedrilu; prim. studijski oddelek

loco citato neskl. [loko] lat. (na navedenem mestu; okrajs. 1. c.) oznaka v besedilu, ki pove, da je dolocen podatek, citat (1) v navedenem viru; prim. ibidem

locus -a [lokus] m, lat., gl. lokus

loc. f. okrajs. (locena foliacija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je navedeni obseg publikacije sestevek posameznih stevilcenj listov vsakega prispevka, navadno v knjigi; prim. loc. pag.

loc. pag. okrajs. (locena paginacija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je navedeni obseg publikacije sestevek posameznih stevilcenj strani vsakega prispevka, navadno v knjigi; prim. loc. f.

locena foliacija -e -e i 1. samostojno stevilcenje listov vsakega prispevka v publikaciji posebej; prim, locena paginacija 2. gl. loc. f

locena paginacija -e -e i 1. samostojno stevilcenje strani vsakega prispevka v publikaciji; prim, dvojna paginacija, locena foliacija 2. gl. loc. pag.

locevalec neustr., gl. locilec

locilec -lea [uc] m, v racunalnistvu znak, vec znakov, ki se uporabljajo za oznacitev zacetka ali konca polja, podpolja, zapisa (2), npr. locilec podpolja; sin. razmejevalec

locilec podpolja -lea - [uc] m znak, vec znakov, ki se uporabljajo za oznacitev zacetka ali konca podpolja; sin. lokalni separator; prim. razmejevalec podpolja

locilec polja -lea - [uc] m znak, vec znakov, ki se uporabljajo za oznacitev zacetka ali konca polja; sin. globalni separator

logicni ALI -ega - m, pri poizvedovanju logicni operator disjunkcije, navadno predstavljen s simbolom OR

logicni IN -ega - m, pri poizvedovanju logicni operator konjunkcije, navadno predstavljen s simbolom AND

logicni izraz -ega -a m, pri poizvedovanju iskalni izraz, ki je sestavljen z uporabo Boolovih operatorjev; sin. Boolov izraz

logicni NE -ega - m, pri poizvedovanju logicni operator negacije, navadno predstavljen s simbolom NOT (1)

logicni operator -ega -ja m, pri poizvedovanju operator, ki doloca, katera logicna operacija se izvede pri poizvedovanju, zlasti konjunkcija, disjunkcija in negacija; sin. Boolov operator; prim, operator blizine, relacijski operator

login neustr., gl. prijava

logoff neustr., gl. odjava

logografska pisava -e -e z, gl. zlogovna pisava in silabicna pisava

logotip knjiznice -a - m dogovorjeni lik in/ali napis, ki oznacuje doloceno knjiznico; sin. knjiznicni znak

logout neustr., gl. odjava

lojtra -e z, gl. grabljice

lokacijska oznaka -e -e i 1. oznaka, ki pove, na katerem mestu v knjiznici je shranjen kos knjiznicnega gradiva; prim, lokacijski podatek (1) 2. signatura, ki jo v skupnem katalogu dopolnjuje sigla (1)

lokacijski katalog -ega -a m katalog (1), urejen po lokusih, kakor si posamezni kosi sledijo na policah v skladiscu; sin. lokalni katalog (2), krajevni katalog, signaturni katalog, topografski katalog (2); prim, signaturna knjiga

lokacijski podatek -ega -tka m, nav. v mn. 1. podatek v kataloznem vpisu o mestu v knjiznici, na katerem je shranjen kos knjiznicnega gradiva; prim. lokacijska oznaka (1) 2. v coMARC-formatu podatek v kataloznem zapisu, ki se nanasa na posamezno enoto knjiznicnega gradiva, npr. inventarna stevilka, signatura, dobavitelj

lokalna baza -e -e z 1. gl. lokalna podatkovna zbirka 2. neustr., gl. lokaini katalog (1)

lokalna bibliografija -e -e z, gl. krajevna bibliografija

lokalna izdaja -e -e z izdaja periodicne publikacije, ki v delu naklade prinasa na doloceni strani krajevne novice, zanimivosti

lokalna mreza -e -e z, gl. lokalno racunalnisko omrezje

lokalna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka z lokalnim dostopom; sin. lokalna baza (1); prim, podatkovna zbirka z dostopom na daljavo

lokaini dostop -ega -opa m 1. v racunalnistvu dostop do elektronskega vira na lokalnem racunalniskem sistemu; prim, dostop na daljavo, mrezni dostop 2. v katalogizaciji dostop do elektronskega vira na f izicnem nosilcu, na disketi, laserskem disku, ki ga uporabnik, katalogizator sam vstavi v periferno enoto; sin. neposredni dostop, direktni dostop; prim, oddaljeni elektronski vir (2)

lokaini katalog -ega -a m 1. navadno racunalniski katalog posamezne knjiznice, vkljucene v kooperativno obdelavo; prim, skupni katalog, vzajemna podatkovna zbirka 2. zastar., gl. lokacijski katalog in signaturni katalog

lokaini podatek -ega -tka m podatek, ki je shranjen v lokalnem katalogu posamezne knjiznice in ga ni v skupnem katalogu ali je drugacen, npr. podatki o dobavitelju, omejitvi izposoje

lokaini separator -ega -ja m, gl. locilec podpolja

lokalno gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo o dolocenem kraju, osebnostih tega kraja; prim, domoznansko gradivo

lokalno racunalnisko omrezje -ega -ega -a s (krat. LAN) manjse racunalnisko omrezje, navadno omejeno na eno stavbo ali nekaj prostorov; sin. lokalna mreza

lokus -a m (lat. locus) stevilska, crkovna ali kombinirana oznaka mesta, na katerem je shranjen kos knjiznicnega gradiva v knjiznici; sin. signatura (1)

lomljena letnica -e -e i podatek, ki zlasti pri letnikih serijskih publikacij oznacuje dve zaporedni letnici, npr. 2000/2001

lomljeni letnik -ega -a m letnik (1), ki izhaja v dveh zaporednih koledarskih letih

lomljeni oklepaj -ega -a m (znak < > ) v katalogizaciji znak, ki v posameznih obmocjih bibliografskega opisa obdaja zacasne podatke; sin. konicasti oklepaj; prim, levi konicasti oklepaj, dvojni konicasti oklepaj

Lotkov zakon -ega -ona m, v bibliometriji (poimenovan po Alfredu J. Lotki, 1880-1949) zakon o stalnem razmerju med avtorji z vecjim stevilom objav glede na avtorje, ki objavijo en clanek; sin. zakon o produktivnosti avtorjev; prim. Bradfordov zakon

LP-pldsca -e [elpe] z (ang. Long Playing) vinilna gramofonska plosca premera 30 cm z analognim zvocnim zapisom, nekdaj zelo razsirjen nosilec zvocnega zapisa; sin. velika plosca; prim, mala plosca

ludoteka -e z sistematicno urejena zbirka (1) igralnega gradiva; sin. igroteka

luknjana dokumentacijska kartica -e -e -e z, nekdaj, v dokumentaiistiki dokumentacijska kartica, na kateri so vsebinske oznake zapisane s sistemom luknjic, npr. robno luknjana kartica, sredinsko luknjana kartica

luknjana kartica -e -e z, nekdaj, v racunalnistvu fizicni nosilec (1) z digitalnim zapisom v obliki kartonske kartice

luksuzna izdaja -e -e z izdaja, ki je v celoti natisnjena na boljsem papirju in vezana v razkosno vezavo; sin. krasotna izdaja, lepotna izdaja, razkosna izdaja

luksuzna vezava -e -e z, gi. razkosna vezava

M

M neskl. [ma] m oznaka za postavitev leposlovja v solski ali mladinski knjiznici, ki je primerno za mladostnike; prim. C, P, L

mag. delo okrajs. (magistrsko delo) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota magistrsko delo

magazin -a m revija s poljudno, zabavno vsebino in stevilnimi ilustracijami

magistrska naloga -e -e z, gi. magistrsko delo

magistrsko delo -ega -a s 1. znanstveno delo, ki ga avtor predlozi za pridobitev naslova magister; sin. magistrska naloga 2. gl. mag. delo

magnetna disketa -e -e z, gl. disketa in gibki disk

magnetna kartica -e -e z plasticna kartica z namagnetenim trakom, ki vsebuje podatke npr. o uporabniku

magnetna kaseta neustr., gl. magnetna tracna kaseta

magnetna nitka -e -e z 1. plasticna nitka, trakec, prevlecen s tanko plastjo namagnetene snovi, na katerega se lahko zapisuje manjso kolicino podatkov 2. taka nitka, navadno vlepljena v/na knjiznicno gradivo, za elektronsko varovanje

magnetna tracna kaseta -e -e -e z kaseta z magnetnim trakom za shranjevanje zvocnih posnetkov ali racunalnisko citljivih podatkov

magnetna vrvica neustr., gl. magnetna nitka

magnetni disk -ega -a m disk v obliki toge kovinske plosce za magnetno zapisovanje (2) podatkov; sin. trdi disk; prim, disketa

magnetni medij -ega -a m fizicni medij (1) za shranjevanje podatkov z namagnetenjem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni nosilec

magnetni nosilec -ega -lea [uc] m fizicni medij (1) za shranjevanje podatkov z namagnetenjem snovi, npr. magnetni trak, magnetni disk; sin. magnetni medij

magnetni trak -ega -u m fizicni medij (1) v obliki traku, navadno navit v kaseti ali na kolutu, za shranjevanje zvocnih, avdiovizualnih, racunalnisko citljivih podatkov

magnetni zapis -ega -a m zapis (1) podatkov, sporocil na medijih (1) s feromagnetnimi lastnostmi, npr. na magnetnem traku, disketi; prim. kemicni zapis, mehanski zapis, opticni zapis

magnetni zvocni zapis -ega -ega -a m zvocni zapis na magnetnem mediju, npr. na magnetofonskem traku

magnetno-opticni disk -ega -a m disk za lasersko zapisovanje (2) podatkov na magnetno povrsino

magnetof. trak okrajs. (magnetofonski trak) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota magnetofonski trak ali da opisovana enota vsebuje tudi magnetofonski trak

magnetofonska kaseta -e -e i plasticna kaseta z magnetnim trakom za zapisovanje in reproduciranje zvocnih zapisov z magnetofonom

magnetofonski trak -ega -u m 1. magnetni trak na kolutu ali v kaseti za zapisovanje in predvajanje zvocnih zapisov s pomocjo magnetofona 2. gl. magnetof. trak

magnetofonski zapis -ega -a m zvocni zapis na magnetofonskem traku

majuskula -e z velika crka; sin. verzalka; ant. minuskula

majuskulna kurziva -e -e z, gl. unciala

maketa knjige -e - i natancna knjigoveska kopija knjige z nepotiskanimi listi za predstavitev njene zunanje podobe

makrodokument -enta m, v dokumentalistiki dokument o obsirnejsem vprasanju, temi, navadno v obliki knjige, razprave; prim, mikrodokument

makrotezaver -vra m tezaver, ki vsebuje splosne deskriptorje in pokriva sirse strokovno podrocje; prim, mikrotezaver

makulatura -e i izvod z napako, npr. slabo tiskan, napacno vezan izvod; sin. defektni izvod, makulaturni izvod; prim, poskodovani izvod, nepopolni izvod

makulaturna pola -e -e z tiskovna pola, odtisnjena z napakami in/ali praznimi, nepotiskanimi stranmi

makulaturni izvod -ega -oda m izvod z napako, npr. slabo tiskan izvod; sin. defektni izvod, makulatura; prim, poskodovani izvod, nepopolni izvod

mala citalnica -e -e z, zarg. pomozna in/ali specialna citalnica v knjiznici

mala osmerka -e -e m (simbol M8°) v knjigovestvu osmerka velikosti do 18,5 cm; sin. mali oktav

mala plosca -e -e z vinilna gramofonska plosca premera 18 cm z analognim zvocnim zapisom, nekdaj zelo razsirjen nosilec zvocnega zapisa; prim. velika plosca

male avtorske pravice -ih -ih -vie z, nav. v mn. z avtorsko pogodbo dolocene pravice do javnega izvajanja neodrskih knjiznih in glasbenih del; prim. velike avtorske pravice

mali folio -ega -a m (simbol f°, 2°) v knjigovestvu folio velikosti 35 do 45 cm

mali oktav -ega -a m (simbol M8°) v knjigovestvu oktav velikosti do 18,5 cm; sin. mala osmerka

mali zaloznik -ega -a m zaloznik, ki je navadno specializiran za izdajanje publikacij z dolocenega podrocja in ki v 10 letih izda manj kot 100 naslovov publikacij

malo popravilo gradiva -ega -a - s enostavnejse popravilo manjse poskodbe knjiznicnega gradiva, za katero ni potrebno posebno znanje knjigovestva, restavratorstva; prim, popravilo gradiva

manifestacija neustr., gi. pojavna oblika

manipulant -a m, gl. knjiznicarski manipulant (1)

manipulantka -e z, gl. knjiznicarska manipulantka (1)

manjkajoca stevilka -e -e i stevilka serijske publikacije, ki je knjiznica nima in je letnik (1) zato nepopoln

manjkajoci izvod -ega -oda m izvod, ki manjka v kompletu, neki celoti

manjkajoci letnik -ega -a m letnik (1), ki ga knjiznica nima in je zato knjiznicni fond nepopoln

manjsi format -ega -a m knjizni format (2), ki je manjsi od standardnega knjiznega formata (2), npr. sestnajsterka; prim, vecji format

manuskript -a m 1. z roko napisano besedilo; sin. rokopis (1) 2. besedilo, predlozeno za objavo, natis; sin. rokopis (2) 3. gl. ms. in rkp.

manuskriptologija -e z veda o srednjeveskih rokopisih in rokopisnih knjigah, njihovih znacilnostih in razvoju

mapa -e z ovoj iz kartona za shranjevanje nepovezanih listov, spisov (2), risb; prim, fascikel

mapa z izrezki -e - z, gl. hemeroteka

mapa za casopise -e - z mapa, fascikel za shranjevanje nevezanih stevilk, letnikov casopisov

mapa za periodiko -e - z mapa, fascikel za shranjevanje nevezanih stevilk, letnikov periodicnih publikacij

MARC 21 -a - [mark] m, krat. mednarodno uveljavljena razlicica MARC-formata, nastala kot uskladitev in nadgradnja USMARC in CAN/MARC

MARC-format -a [mark] m (ang. Machine Readable Cataloguing) 1. nav. v mn. format racunalnisko citljivega zapisa s strukturo, ki ustreza elementom kataloznega in/ali bibliografskega vpisa; sin. format MARC (1); prim. podatkovni format bibliografskega sistema 2. prvi tak format, ki je bil zasnovan v Kongresni knjiznici; sin. format MARC (2)

margina -e i prazen rob ob besedilu, npr. v knjigi

marginalija -e i, nav. v mn. zaznamki vsebine, pojasnila, opozorila k besedilu, natisnjeni na robu strani z drugacnimi crkami; sin. obrobnica; prim. obrobna pripomba

marmorirani papir -ega -ja m, v papirnistvu gladek papir z marmornim barvnim vzorcem, ki se uporablja v knjigovestvu, navadno za prevleko platnic; sin. marmornati papir

marmoriranje -a s, v papirnistvu postopek barvanja knjigoveskega papirja, obreze z vzorcem in barvo, ki spominjata na marmor

marmornati papir -ega -ja m, gl. marmorirani papir

maska za vnos podatkov -e z, gl. vnosna maska

maskiranje -a s, pri poizvedovanju nadomescanje posameznega znaka, crke z maskirnim znakom v besedi, besedni zvezi, ki nastopa v iskalnem izrazu; prim, krajsanje (2)

maskirni znak -ega -a m, pri poizvedovanju znak, ki pri maskiranju nadomesti posamezno crko v besedi, besedni zvezi, navadno znak (?) in ki v postopku iskanja pomeni katero koli crko; sin. nadomestni znak; prim, znak za odrez

masovna nevtralizacija neustr., gl. mnozicna nevtralizacija

masovni mediji neustr., gl. mnozicni mediji

master neustr., gl. matrica

master film neustr., gl. osnovna kopija filma

master kopija neustr., gl. matrica (2) in osnovna kopija

masna knjiga -e -e i liturgicna knjiga z masnimi pesmimi in molitvami; sin. misal

material -a m 1. snov, iz katere je enota neknjiznega gradiva, npr. les, mavec 2. neustr., gl. gradivo

materialna avtorska pravica -e -e -e z, v pravu pravica avtorja oziroma avtorice do materialne koristi od avtorskega dela, ki je casovno omejena in jo je mogoce prodati z avtorsko pogodbo; prim, moralna avtorska pravica

materialni opis neustr., gl. fizicni opis

maticna dejavnost -e -i i skrb za strokovnost in organiziranost knjiznic, knjiznicnih mrez, sistemov na dolocenem obmocju, podrocju; prim, maticna knjiznica

maticna enota neustr., gl. maticna publikacija

maticna knjiznica -e -e z knjiznica, ki skrbi za strokovni razvoj knjiznicarstva na dolocenem obmocju, podrocju; prim, maticna dejavnost, maticna sluzba

maticna publikacija -e -e z publikacija, ki vsebuje sestavne dele

maticna sluzba -e -e z oddelek knjiznice (1), ki skrbi za strokovni razvoj knjiznicarstva na dolocenem obmocju, strokovnem podrocju; prim, maticna knjiznica

maticni abecedni imenski katalog -ega -ega -ega -a m maticni katalog, urejen po abecedi imen avtorjev in stvarnih naslovov

maticni katalog -ega -a m katalog (1), navadno interni, v katerem glavni vpisi vsebujejo tudi razporejevalni kljuc

maticni list -ega -a m, zastar., gl. maticni listek

maticni listek -ega -tka m katalozni listek v maticnem katalogu; sin. maticni list

matrica -e i 1. v tiskarstvu negativ izvirnika (2), ki je predloga za tiskanje, razmnozevanje 2. izvirni izvod, ki se uporablja za izdelovanje kopij, npr. matrica za CD-ROM, matrica mikrofilma; sin. osnovna kopija

mecen -a m zascitnik in podpornik umetnika; sin. podpornik; prim, donator, sponzor, pokrovitelj

mecenka -e i zascitnica in podpornica umetnika; sin. podpornica; prim. donatorka, sponzorka, pokroviteljica

medbibliotecna izposoja -e -e z, gl. medknjiznicna izposoja

medbibliotecna izposojevalna mreza -e -e -e z, gl. medknjiznicna izposojevalna mreza

mediateka -e i knjiznica, ki hrani poleg knjiznega gradiva tudi ali predvsem nekonvencionalno gradivo; sin. medijski center

medicinska knjiznica -e -e i visokosolska ali specialna knjiznica za podrocje medicine; prim, bolnisnicna knjiznica

medij -a m 1. snov, predmet, na katerem je zapis (1), npr. papir, magnetni trak, kaseta, zgoscenka; sin. fizicni medij (1), fizicni nosilec (1) 2. kar omogoca predstavljanje informacij, npr. besedilo, slika, zvok, videoposnetek; sin. predstavnost 3. gl. mnozicni medij

medijski center -ega -tra m knjiznica, ki hrani poleg knjiznega gradiva tudi ali predvsem nekonvencionalno gradivo; sin. mediateka

medioteka neustr., gl. mediateka

medknjiznicna izposoja -e -e i (krat. ILL) izposoja knjiznicnega gradiva med knjiznicami; sin. medbibliotecna izposoja; prim, elektronsko posredovanje dokumentov

medknjiznicna izposojevalna mreza -e -e -e z mreza registriranih knjiznic, ki si za svoje uporabnike medsebojno izposojajo knjiznicno gradivo; sin. medbibliotecna izposojevalna mreza

medknjiznicna zadolznica -e -e [uz] z obrazec (1), na katerem narocnik s podpisom potrdi prejem po medknjiznicni izposoji pridobljenega knjiznicnega gradiva; sin. obrazec za medknjiznicno izposojo

medknjiznicno narocilo -ega -a s narocilo, zahtevek, s katerim knjiznica naroci gradivo pri drugi knjiznici v sistemu medknjiznicne izposoje; sin. medknjiznicno zaprosilo

medknjiznicno zaprosilo -ega -a s, gl. medknjiznicno narocilo

medmrezje -a s, gl. internet

Mednarodna agencija za ISBN -e -e [iesbeen] z (ang International ISBN Agency) osrednja agencija, odgovorna za delovanje in povezovanje sistema ISBN po vsem svetu, ki ima sedez v Berlinu; prim, nacionalna agencija za ISBN

mednarodna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki vsebuje bibliografske enote dveh ali vec narodov, drzav; sin. internacionalna bibliografija; prim. svetovna bibliografija

mednarodna bibliografska evidenca neustr., gi. Splosna bibliografska kontrola in Univerzalna bibliografska kontrola

mednarodna bibliografska kontrola neustr., gi. Splosna bibliografska kontrola in Univerzalna bibliografska kontrola

mednarodna decimalna klasifikacija neustr., gi. Univerzalna decimalna klasifikacija

Mednarodna federacija bibliotekarskih zdruzenj neustr., gi. Mednarodna zveza bibliotekarskih zdruzenj in ustanov

mednarodna izmenjava bibliografskih informacij -e -e - - z izmenjava bibliografskih zapisov, navadno med nacionalnimi bibliografskimi sistemi

mednarodna klasifikacija neustr., gi. Univerzalna decimalna klasifikacija

mednarodna medknjiznicna izposoja -e -e -e z medknjiznicna izposoja med knjiznicami v razlicnih drzavah; prim, nacionalna medknjiznicna izposoja

Mednarodna organizacija za standardizacijo -e -e - z (krat. ISO) organizacija, ki usklajuje standardizacijo med drzavami clanicami

Mednarodna standardna knjizna stevilka -e -e -e -e z (krat. ISBN) stevilka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne izdaje monografske publikacije, ki vkljucuje tudi oznako drzave ali jezika, zalozbe in knjige, publikacije; sin. Mednarodna standardna stevilka knjige

Mednarodna standardna koda besedila -e -e -e - z (krat. ISTC) koda v mednarodnem sistemu za identifikacijo intelektualne lastnine besedilnega dela

Mednarodna standardna koda dela -e -e -e - z (krat. ISWC) koda v mednarodnem sistemu za identifikacijo intelektualne lastnine glasbenega dela

Mednarodna standardna koda posnetka -e -e -e - z (krat. ISRC) koda v mednarodnem sistemu za identifikacijo zvocnih posnetkov

mednarodna standardna serijska stevilka neustr., gi. Mednarodna standardna stevilka serijske publikacije

Mednarodna standardna stevilka avdiovizualnega dela -e -e -e / (krat. ISAN) standardna stevilka v mednarodnem sistemu za identifikacijo avdiovizualnega gradiva

Mednarodna standardna stevilka avdiovizualnega dela - identifikator verzije -e -e -e ja - z (krat. V-ISAN) razsirjena oblika Mednarodne standardne stevilke avdiovizualnega dela, ki omogoca tudi identifikacijo dolocene verzije dolocenega avdiovizualnega dela

Mednarodna standardna stevilka glasbenega tiska -e -e -e - z (krat. ISMN) stevilka v mednarodnem sistemu za identifikacijo glasbenih tiskov in muzikalij na katerem koli fizicnem nosilcu

Mednarodna standardna stevilka knjige -e -e -e - z (krat. ISBN) stevilka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne izdaje monografske publikacije, ki vkljucuje tudi oznako drzave ali jezikovne skupine, zalozbe in knjige, publikacije; sin. Mednarodna standardna knjizna stevilka

Mednarodna standardna stevilka serijske publikacije -e -e -e - z (krat. ISSN) stevilka v mednarodnem sistemu za identifikacijo serijskih publikacij

Mednarodna standardna stevilka strokovnega porocila -e -e -e z (krat. ISRN) stevilka v mednarodnem sistemu za identifikacijo strokovnih porocil

Mednarodna zveza bibliotekarskih drustev in ustanov -e -e z (krat., ang. IFLA, fra. FIAB) mednarodno bibliotekarsko zdruzenje s sedezem v Haagu

Mednarodna zveza tehniskih univerzitetnih knjiznic -e -e z (krat. IATUL) mednarodno zdruzenje za pospesevanje sodelovanja med tehniskimi univerzitetnimi knjiznicami, ustanovljeno leta 1955 v Bruslju

Mednarodna zveza za dokumentacijo -e -e - z (krat. FID) do 1988 mednarodno zdruzenje za dokumentalistiko s sedezem v Haagu, ustanovljeno leta 1895 v Bruslju; prim. Mednarodna zveza za informacijo in dokumentacijo

Mednarodna zveza za informacijo in dokumentacijo -e -e z (krat. FID) do 2000 mednarodno zdruzenje za informatiko in dokumentalistiko s sedezem v Haagu, ustanovljeno leta 1895 v Bruslju; prim. Mednarodna zveza za dokumentacijo

mednarodni format kataloznega listka -ega -a m, gi. standardni format kataloznega listka

Mednarodni kuratorij za mladinsko knjizevnost -ega -a m (krat. IBBY) mednarodna organizacija za pospesevanje mladinske knjizevnosti, ustanovljena leta 1953 v Zurichu

Mednarodni podatkovni sistem serijskih publikacij -ega -ega -a m (krat. ISDS) do 1993 mednarodna mreza centrov, ki so skupaj odgovorni za oblikovanje in vzdrzevanje podatkovnih zbirk serijskih publikacij z vsega sveta; sin. Mednarodni sistem registracije serijskih publikacij; prim. ISSN-sistem

Mednarodni sistem registracije serijskih publikacij -ega -a m gi. Mednardni podatkovni sistem serijskih publikacij

mednarodni standard za bibliografski opis neustr., gi. mednarodni standardni bibliografski opis

mednarodni standardni bibliografski opis -ega -ega -ega -a m (krat. ISBD) vsako od mednarodnih dolocil za bibliografski opis posameznih vrst publikacij in knjiznicnega gradiva

Mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov -ega -ega -ega -a - - m (krat. ISBD(ER)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo elektronskih virov; prim. Mednarodni standardni bibliografski opis racunalniskih datotek

Mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov -ega -ega -ega -a - m (krat. ISBD(PM)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo glasbenih tiskov

Mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva -ega -ega -ega -a m (krat. ISBD(CM)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo kartografskega gradiva

Mednarodni standardni bibliografski opis kontinuiranih virov -ega -ega -ega -a - - m (krat. ISBD(CR)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo kontinuiranih virov; prim. Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij

Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij -ega -ega -ega -a m (krat. ISBD(M)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo monografskih publikacij; sin. Mednarodni standardni bibliografski opis zakljucenih publikacij

Mednarodni standardni bibliografski opis neknjiznega gradiva -ega -ega -ega -a - - m (krat. ISBD(NBM)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo neknjiznega gradiva

Mednarodni standardni bibliografski opis racunalniskih datotek -ega -ega -ega -a m (krat. ISBD(CF)) do sprejema ISBD(ER) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo racunalniskih datotek; prim. Mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov

Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij -ega -ega -ega -a - - m (krat. ISBD(S)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo serijskih publikacij; sin. Mednarodni standardni bibliografski opis tekocih publikacij; prim. Mednarodni standardni bibliografski opis kontinuiranih virov

Mednarodni standardni bibliografski opis starejsih (antikvarnih) monografskih publikacij -ega -ega -ega -a m (krat. ISBD(A)) dolocila za bibliografski opis in identifikacijo starejsih monografskih publikacij

Mednarodni standardni bibliografski opis tekocih publikacij -ega -ega -ega -a - m (krat. ISBD(S)) do izida slovenskega prevoda predelane izdaje leta 1997, gl. Mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij

Mednarodni standardni bibliografski opis zakljucenih publikacij -ega -ega -ega -a - - m (krat. ISBD(M)) do izida prevoda 2. izdaje leta 1997, gl.

Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij

Mednarodno bralno drustvo -ega -ega -a s (krat. IRA) mednarodno zdruzenje, ustanovljeno 1956, ki se ukvarja z razsirjanjem branja, bralne kulture in njunim proucevanjem

medzalozniska bibliografija -e -e z skupna zalozniska bibliografija vec zalozb; prim, medzalozniski katalog

medzalozniski katalog -ega -a m skupni zalozniski katalog vec zalozb; prim. medzalozniska bibliografija

mehanicna stvarna znacnica -e -e -e z, nekdaj, v kataiogizaciji stvarna znacnica, dolocena praviloma po prvi besedi stvarnega naslova; prim, gramatikalna stvarna znacnica

mehanicno razvrscanje -ega -a s urejanje po nekem formalnem sistemu, npr. po inventarni stevilki, po abecedi

mehanizem za sklepanje -zma - m racunalniski program, ki poveze pravila iz baze znanja s podatki v podatkovni bazi pri izpeljavi zakljuckov ekspertnega sistema

mehanski zapis -ega -a m zapis (1) sporocil na pisni podlagi z enostavnimi pisali, pripravami, npr. s svincnikom, pisalnim strojem; prim, kemicni zapis, magnetni zapis, opticni zapis

mehka vezava -e -e z, v knjigovestvu vezava, pri kateri so platnice iz papirja, mehkejsega kartona; sin. brosirana vezava; prim, trda vezava

menedzment informacij -a - m, gi. upravljanje informacij in upravljanje z informacijami

menedzment knjiznicne zbirke -a - m, gi. upravljanje knjiznicne zbirke

meni -ja m seznam na zaslonu ponujenih moznosti, ki jih uporabnik lahko izbere pri delu z uporabniskim programom; sin. zaslonski meni

menijski -a -o prid., v racunalnistvu ki je voden s pomocjo menija, npr. menijski nacin dela; sin. menijsko voden; prim, ukazni

menijsko vodeni - -a - -o prid., v racunalnistvu ki je voden s pomocjo menija, npr. menijsko vodeno delo; sin. menijski; prim, ukazni

meniska vezava -e -e z, v knjigovestvu vezava in oprema knjiznicnega fonda, znacilna za posamezni samostan; sin. samostanska vezava; prim, knjiznicna vezava

menisko ime -ega -na s, gl. redovnisko ime

menolog -a m liturgicna knjiga pravoslavne cerkve, v kateri so po koledarskem zaporedju razvrscene himne

mentor -ja m 1. oseba, ki usmerja in nadzira pripravo raziskovalnega, diplomskega, magistrskega, doktorskega dela 2. oseba, ki nadzira strokovno usposabljanje knjiznicnega delavca na delovnem mestu

mentorica -e z 1. zenska, ki usmerja in nadzira pripravo raziskovalnega, diplomskega, magistrskega, doktorskega dela 2. zenska, ki nadzira strokovno usposabljanje knjiznicnega delavca na delovnem mestu

menu neustr., gl. meni

mera -e z, nav. v mn. 1. v merskih enotah, navadno v centimetrih, izrazena visina, sirina, pri trodimenzionalnih enotah tudi globina, pri okroglih premer, s katerimi je podana velikost opisovane enote 2. v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki oznacuje velikost opisovane enote; sin. mere enote

mera vpliva -e - z stevilo bibliografskih citatov za posamezno delo v dolocenem obdobju; sin. dejavnik vpliva, faktor vpliva

mere enote mer - z, gi. mere (2)

merilo -a s 1. razmerje med dejanskimi razdaljami in razdaljami, ki so prikazane v kartografskem gradivu; prim, navedba merila 2. v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki navaja to razmerje

merjeni format -ega -a m visina knjiznega hrbta, vcasih tudi sirina knjige, publikacije, izrazena v centimetrih; sin. knjizni format (1), format knjige (1); prim, naravni format

mesecna bibliografija -e -e z tekoca bibliografija, ki izhaja vsak mesec

mesecna publikacija -e -e z serijska publikacija, ki izhaja vsak mesec; prim. mesecnik

mesecnik -a m casopis, ki izhaja navadno vsak mesec; prim, mesecna publikacija

MESH MESH-a [mes] m, krat. (ang. Medical Subject Headings) tezaver za podrocje biomedicine, ki ga gradi Nacionalna knjiznica za medicino v ZDA, preveden v stevilne jezike, delno tudi v slovenscino

mesna stran pergamenta -e -i - z notranja stran koze, kjer je pergament bolj bel in gladek; prim, lasna stran pergamenta

mestna knjiznica -e -e i osrednja knjiznica mesta

mesana odgovornost -e -i z, v katalogizaciji odgovornost dveh ali vec avtorjev, ki so opravili raznovrstno delo, npr. besedilo in ilustracije; prim, deljena odgovornost, mesano avtorstvo

mesano avtorstvo -ega -a s, v katalogizaciji soavtorstvo vec avtorjev, ki so opravili raznovrstno delo; prim, deljeno avtorstvo, mesana odgovornost

metaiskalnik -a m iskalnik, ki omogoca hkratno poizvedovanje po vec razlicnih iskalnikih, podatkovnih zbirkah z uporabo le enega uporabniskega vmesnika; sin. zdruzevalni iskalnik; prim, knjiznicni portal

metapodatki -ov m, mn. podatki, ki oznacujejo, opisujejo druge podatke, dokumente, npr. bibliografski opis, Dublin Core

metelcica -e z poskus crkopisa pri Slovencih v prvi polovici 19. stoletja z nekaterimi cirilskim crkam podobnimi znaki, poimenovan po Francu Metelku (1789-1860)

migracija -e z 1. v racunalnistvu premescanje podatkov, podatkovne zbirke, kataloga z enega racunalniskega sistema na drugega, navadno zaradi zamenjave racunalnika, programske opreme; prim, posodobitev (1) 2. premescanje podatkov, vsebine publikacije, dokumenta z enega medija (1) na nadomestni medij, navadno zaradi zagotavljanja vecje dostopnosti, varovanja, npr. mikrofilmanje, skeniranje

mikrat -a m mikrofilmski fotonegativ s slicicami velikosti okrog 1 mm in pomanjsavo strani do 210-krat

mikrobesedilo -a s mikroposnetek besedila

mikrobralnik -a m naprava za branje, gledanje mikrooblik; sin. mikrocitalnik; prim, bralnik mikrofilmov, bralnik mikrofisev, bralnik mikrokartic

mikrobralnik-kopirnik -a -a m mikrobralnik, ki omogoca poleg pregledovanja mikrooblik tudi njihovo povecavo in tiskanje kopije na papir; sin. mikrocitalnik-kopirnik

mikrocitalec neustr., gl. mikrocitalnik in mikrobralnik

mikrocitalnik -a m naprava za branje, gledanje mikrooblik; sin. mikrobralnik; prim, citalnik mikrofilmov, citalnik mikrofisev, citalnik mikrokartic

mikrocitalnik-kopirnik -a -a m mikrocitalnik, ki omogoca poleg pregledovanja mikrooblik tudi njihovo povecavo in tiskanje kopije na papir; sin. mikrobralnik-kopirnik

mikrodokument -enta m, v dokumentalistiki krajse sporocilo o doloceni temi, npr. casopisni clanek, poglavje v knjigi; prim, makrodokument

mikrodokumentacija -e i 1. urejena zbirka dokumentov na mikrofilmih, mikrofisih in podatkov o njih 2. podatki, literatura o doloceni problematiki na mikrofilmih, mikrofisih

mikrofilm -a m film (1), namenjen shranjevanju publikacij, dokumentov na pomanjsanih posnetkih; sin. mikrofilmski trak

mikrofilmanje -a s presnemavanje dokumentov, publikacij na mikrofilm, mikrofis, npr. tekoce mikrofilmanje, retrospektivno mikrofilmanje

mikrofilmoteka -e i sistematicno urejena zbirka mikrofilmov

mikrofilmska kopija -e -e i kopija posnetka dokumenta, publikacije na mikrofilmu

mikrofilmska publikacija -e -e l publikacija, ki izide na mikrofilmu, mikrofisu

mikrofilmski citalnik -ega -a m naprava za branje, gledanje mikrofilmov; sin. citalnik mikrofilmov, bralnik mikrofilmov; prim, mikrocitalnik

mikrofilmski trak -ega -u m film (1), namenjen shranjevanju publikacij, dokumentov na pomanjsanih posnetkih; sin. mikrofilm

mikrofilmski zvitek -ega -tka m v rolo zvit mikrofilmski trak; prim, kolut mikrofilma, trak mikrofilma

mikrofilmski zepek -ega -pka m ovoj iz prozorne folije za shranjevanje razrezanih kosov mikrofilma, trakov mikrofilma; sin. mikrozepek

mikrofis -a m prozorna kartica standardnih dimenzij s pomanjsanimi posnetki publikacij, dokumentov, na kateri je navadno 48 ali 60 posnetkov; prim, mikrokartica

mikrofis katalog - -a m katalog s podatki, posnetimi na mikrofis, npr. COM-katalog

mikroforma neustr., gl. mikrooblika

mikrokartica -e l prosojna kartica razlicnih dimenzij s pomanjsanimi posnetki publikacij, dokumentov; prim, mikrofis

mikrokaseta -e l 1. kaseta z mikrofilmskim trakom 2. majhna kaseta z magnetnim trakom za varnostno arhiviranje racunalniskih podatkov

mikrokopija -e z, gl. mikroposnetek

mikrooblika -e z nosilec pomanjsanih posnetkov publikacij, dokumentov, berljivih z mikrocitalnikom, npr. mikrofilm, mikrofis, mikrokartica

mikroposnetek -tka m pomanjsani posnetek publikacije, dokumenta na mikrofilmu, mikrofisu; sin. mikrokopija

mikroreprodukcija -e i 1. slika, posnetek dokumenta, publikacije na mikrofilmu, mikrofisu 2. izdelovanje takih slik, posnetkov

mikrotezaver -vra m tezaver ali del tezavra, ki pokriva ozje strokovno podrocje; prim, makrotezaver

mikrozepek -pka m, zarg., gl. mikrofilmski zepek

min in min. okrajs. (minuta) v katalogizaciji oznaka merske enote v bibliografskem opisu ob navedbi trajanja posnetka, npr. 35 min

mini CD - CD-ja [cede -eja] m (ang. Compact Disk) manjsi kompaktni disk premera 8 cm

mini DVD - DVD-ja [devede -eja] m (ang. Digital Video Disc in Digital Versatile DISC) manjsi DVD premera 8 cm

miniator -ja m, zgod. izdelovalec miniatur

miniatura -e i 1. zgod. okrasena inicialka (2), naslovnica ali pobarvan okras v starih rokopisnih knjigah 2. majhna, fino izdelana risba ali slika

miniaturka -e i knjiga majhnega formata z visino hrbta do 10 cm, npr. kolibrijska, liliputska, mikroskopska knjiga; sin. miniaturna knjiga

miniaturna izdaja -e -e z izdaja knjige v majhnem formatu z visino hrbta do 10 cm; prim, miniaturna knjiga

miniaturna knjiga -e -e i knjiga majhnega formata z visino hrbta do 10 cm, 9952 npr. kolibrijska, liliputska, mikroskopska knjiga; sin. miniaturka

minimalni bibliografski opis -ega -ega -a m bibliografski opis z najmanjsim stevilom elementov, ki se omogocajo identifikacijo bibliografske enote; prim, skrajsani bibliografski opis, popolni bibliografski opis

minuskula -e z 1. mala crka; ant. majuskula 2. latinicna pisava z majhnimi kurzivnimi crkami iz 7. do 9. stoletja

minuta -e z 1. v katalogizaciji oznaka merske enote v bibliografskem opisu, ki v okrajsani obliki pove trajanje posnetka 2. gl. min in min.

minutaza -e z, zarg. trajanje posnetka, izrazeno v minutah

misal -a m liturgicna knjiga z masnimi pesmimi in molitvami; sin. masna knjiga

miscellanea neskl. [miscelanea] z, nav. v mn., lat. zbirka spisov razlicne vsebine in razlicnih avtorjev

miska -e z, v racunalnistvu naprava za vnos podatkov, ukazov kot dodatek tipkovnici

mladinska citalnica -e -e z citalnica, namenjena otrokom in mladini

mladinska izdaja -e -e z izdaja, katere vsebina je prirejena za otroke in mladino; sin. izdaja za mladino

mladinska knjiznica -e -e z specializirana knjiznica za otroke in mladino; prim. pionirska knjiznica, otroska knjiznica

mladinska knjiznicarka -e -e z knjiznicarka, ki dela v mladinski knjiznici ali mladinskem oddelku knjiznice; prim, otroska knjiznicarka

mladinska literature -e -e z literatura, ki je vsebinsko in oblikovno primerna za mladino; prim, otroska literatura

mladinski knjiznicar -ega -ja m knjiznicar, ki dela v mladinski knjiznici ali mladinskem oddelku knjiznice; prim, otroski knjiznicar

mladinski oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice (1), namenjen otrokom in mladini; prim, otroski oddelek

mm okrajs. (milimeter) v katalogizaciji oznaka merske enote v bibliografskem opisu pri navedbi mer (1) nekaterih neknjiznih gradiv

mnozicna nevtralizacija -e -e z, v restavratorstvu nevtralizacija velikih kolicin dokumentov, publikacij hkrati

mnozicna obcila -ih -il s, mn. tehnoloska sredstva za razsirjanje mnenj, informacij, sporocil obcinstvu, npr. casnik, radio, televizija, film; sin. mnozicni medij, medij (3)

mnozicni medij -ega -a m, nav. v mn. tehnoloska sredstva za razsirjanje mnenj, informacij, sporocil obcinstvu, npr. casnik, radio, televizija, film; sin. mnozicna obcila, medij (3)

mnozno avtorstvo -ega -a s, zastar., gi. kolektivno avtorstvo

modificirana poizvedba -e -e z, gi. preoblikovana poizvedba

modificiran zapis -ega -a m 1. v MARC-formatih bibliografski zapis, ki zaradi nezadostnega nabora znakov nastane po preoblikovanju, npr. s transliteracijo 2. v racunalnistvu racunalniski zapis (1), ki je bil spremenjen, dopolnjen in se zato razlikuje od prvotne verzije; sin. preoblikovan zapis

modificiranje poizvedbe -a - s, gi. preoblikovanje poizvedbe

modul za tolmacenje -a - m zapis in/ali prikaz resevanja naloge v ekspertnem sistemu

mokro ciscenje -ega -a s, v restavratorstvu ciscenje gradiva z vodo, vodnimi raztopinami nevtralnih sredstev; prim, suho ciscenje

monitor -ja m naprava z zaslonom za prikazovanje staticne ali dinamicne slike

mono okrajs. (monofonski) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je zvocni posnetek monofonski; prim, stereo, kvadro

monofonski -a -o prid. 1. ki omogoca reprodukcijo zvoka z enim samim kanalom, za kar zadosca en zvocnik; prim, kvadrofonski, stereofonski 2. gl. mono

monografija -e z 1. navadno znanstvena publikacija, ki obravnava eno vprasanje ali eno temo 2. neustr., gl. monografska publikacija

monografska publikacija -e -e z publikacija, ki izide navadno v enem kosu, enem zvezku in je vnaprej omejena; sin. zakljucena publikacija; prim. serijska publikacija

monografska publikacija v vec kosih -e -e z, gl. publikacija v vec kosih

monografska publikacija v vec zvezkih -e -e z, gl. publikacija v vec zvezkih

monografska serija neustr., gl. monografska zbirka

monografska zbirka -e -e z zakljucena knjizna zbirka (2) z deli enega avtorja

monotematska stevilka -e -e z stevilka serijske publikacije, ki je v celoti posvecena eni sami tematiki; sin. tematska stevilka; prim, avtorska stevilka

moralna avtorska pravica -e -e -e z, v pravu pravica, vezana izkljucno na avtorja oziroma avtorico, ki je casovno neomejena in se lahko prenasa le z dedovanjem, npr. pravica biti naveden kot avtor; prim, materialna avtorska pravica

mozni uporabnik -ega -a m vsakdo, ki mu je knjiznica namenjena, a je se ne uporablja; sin. potencialni uporabnik; prim, nebralec (1), dejanski uporabnik

mreza javnih knjiznic -e - - z organizirana strokovna in/ali teritorialna povezava javnih knjiznic

mreza knjiznic -e - i, gl. knjiznicna mreza

mrezna instalacija -e -e z, gl. mrezna namestitev

mrezna licenca -e -e z licenca (2), ki dovoljuje mrezno namestitev in uporabo elektronskega vira

mrezna namestitev -e -tve z, v racunainistvu namestitev uporabniskega programa, ki omogoca uporabnikom dostop na daljavo; sin. mrezna instalacija; prim, vecuporabniska namestitev

mrezni dostop -ega -opa m dostop na daljavo po racunalniskem omrezju; sin. online dostop; prim, lokalni dostop (1)

mftva pagina -e -e z, v tiskarstvu prazna, neostevilcena stran, ki se pri stevilcenju uposteva; prim, neostevilcene strani, ostevilcene strani

mrtva zaloga neustr., gl. mrtvi knjiznicni fond in nerabljeni fond

mrtva zbirka neustr., gl. mrtvi knjiznicni fond in nerabljeni fond

mrtvi fond -ega -a m, gl. mrtvi knjiznicni fond in nerabljeni fond

mrtvi knjiznicni fond -ega -ega -a m zastarelo, dalj casa neuporabljano, neizposojano knjiznicno gradivo; sin. mrtvi fond, nerabljeni fond; prim, zivi knjiznicni fond

mrtvo gradivo neustr., gl. mrtvi knjiznicni fond

ms. okrajs. (manuskript) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota rokopis ali da opisovana enota vsebuje rokopis; sin. rkp.

multimedialnost -i z, gl. vecpredstavnost (1)

multimedij -a m, nav. v mn. 1. v racunainistvu naprave, programska oprema in postopki za racunalnisko predstavljanje dokumentov z besedilom, sliko, zvokom, videoposnetkom; sin. vecpredstavnost (2) 2. gl. multimedijska publikacija (1)

multimedijska enota -e -e z, gl. garnitura (1) in multimedijska publikacija (2) in vecvrstna publikacija

multimedijska publikacija -e -e z 1. elektronska publikacija, pri kateri je vsebina predstavljena s kombinacijo besedila, slike, zvoka; sin. multimedij (2); prim, multimedijsko gradivo (1) 2. v katalogizaciji publikacija v vec kosih, ki so na razlicnih fizicnih medijih; sin. garnitura (1), vecvrstna publikacija, multimedijska enota; prim, multimedijsko gradivo (2)

multimedijski -a -o prid. ki omogoca predstavljanje informacij s hkratnim prikazovanjem besedila, slike, zvoka, videoposnetka, npr. multimedijski dokument; sin. vecpredstavnostni

multimedijski dokument -ega -enta m elektronski dokument, pri katerem je vsebina predstavljena s kombinacijo besedila, slike, zvoka

multimedijski komplet neustr., gl. multimedijska publikacija (2) in garnitura (1) in vecvrstna publikacija

multimedijsko gradivo -ega -a s 1. gradivo na elektronskih medijih, pri katerem je vsebina predstavljena s kombinacijo besedila, slike, zvoka; prim. multimedijska publikacija (1) 2. v katalogizaciji gradivo v vec kosih, ki so na razlicnih medijih; sin. vecmedijsko gradivo; prim, multimedijska publikacija (2)

multimedijsko publiciranje -ega -a s priprava, izdaja in distribucija multimedijskih publikacij

muzejska knjiznica -e -e z specialna knjiznica, ki deluje v okviru muzeja

muzikalija -e z list, zvezek, knjiga s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli v notnem zapisu; sin. notno gradivo, nota (2); prim, glasbena publikacija, glasbeni tisk, glasbeno gradivo, notna knjiga

N

N neskl. [na] m, krat. (nakup) pri inventarizaciji oznaka v inventarni knjigi za nacin pridobitve knjiznicnega gradiva z nakupom

n. s. okrajs. (nova serija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota nova serija; sin. n. v.

n. v. okrajs. (nova vrsta) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota nova vrsta; sin. n. s.

na dotik obcutljiv zaslon ega -ona m, gl. zaslon na dotik

nabava -e z pridobivanje knjiznicnega gradiva z nakupom, zamenjavo

nabavna cena -e -e z cena z vsemi dajatvami in popusti, ki jo knjiznica placa za nakup publikacije; prim, katalozna cena

nabavna komisija -e -e z komisija, navadno sestavljena iz strokovnjakov za razlicna strokovna podrocja, ki odloca o nabavi knjiznicnega gradiva

nabavna politika -e -e z sistematicen dolgorocni nacrt, smernice za nabavo knjiznicnega gradiva in oblikovanje knjiznicne zbirke (2) v skladu s cilji in poslanstvom knjiznice ter potrebami uporabnikov; sin. nabavna usmeritev

nabavna referentka -e -e z knjiznicarka (1), zadolzena za nabavo

nabavna usmeritev -e -tve z sistematicen dolgorocni nacrt, smernice za nabavo knjiznicnega gradiva in oblikovanje knjiznicne zbirke (2) v skladu s cilji in poslanstvom knjiznice ter potrebami uporabnikov; sin. nabavna politika

nabavni oddelek -ega -lka m, zarg., gl. oddelek za pridobivanje knjiznicnega gradiva in oddelek za dopolnjevanje knjiznicnega gradiva

nabavni referent -ega -enta m knjiznicar (1), zadolzen za nabavo

nabiranje na iglo -a - s, nekdaj, v dokumentaiistiki mehanska obdelava, iskanje informacij na luknjanih dokumentacijskih karticah s pomocjo sortirne igle

nabor podatkov -ora - m mnozica podatkov, ki omogocajo opisovanje posameznih entitet v podatkovni zbirki

nabor ukazov -ora - m mnozica ukazov, ki jih lahko izvaja dolocen mikroprocesor, racunalniski program

nabor znakov -ora - m zakljucena mnozica znakov kake pisave ali znakov, ki jih prepozna racunalnik, npr. nabor znakov ASCII, latinicni nabor znakov

nacionalka -e z, zarg., gl. nacionalna knjiznica

nacionalna agencija za ISBN -e -e - [iesbeen] z agencija, ki je odgovorna za delovanje sistema ISBN v doloceni drzavi; prim. Mednarodna agencija za ISBN

nacionalna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije, objavljene v doloceni drzavi, ne glede na jezik in pisavo; prim. narodna bibliografija, drzavna bibliografija

nacionalna bibliografska baza neustr., gl. nacionalna bibliografska podatkovna zbirka

nacionalna bibliografska podatkovna zbirka -e -e -e -e z bibliografska podatkovna zbirka, ki jo gradi, vzdrzuje nacionalna bibliografska ustanova

nacionalna bibliografska ustanova -e -e -e z ustanova, ki izdeluje, izdaja nacionalno bibliografijo, npr. nacionalna knjiznica, nacionalni bibliografski institut; prim, nacionalni katalogizacijski center

nacionalna clanica sistema vzajemne katalogizacije -e -e z, v sistemu COBISS nacionalna knjiznica, ki aktivno sodeluje v sistemu vzajemne katalogizacije in lahko opravlja tudi posebne naloge, npr. katalogizacijo nacionalne produkcije, izobrazevanje knjiznicarjev, preverjanje usposobljenosti kreatorjev zapisov, nadzorovanje kakovosti bibliografske obdelave gradiva

nacionalna informacijska politika -e -e -e z informacijska politika na obmocju dolocene drzave, naroda

nacionalna katalogizacijska pravila -ih -ih -il s, mn. katalogizacijska pravila, ki se uporabljajo v doloceni drzavi

nacionalna knjizna produkcija -e -e -e z knjizna produkcija na obmocju dolocene drzave, naroda

nacionalna knjiznica -e -e z knjiznica, ki sprejema obvezne izvode, izdeluje nacionalno in/ali narodno bibliografijo, navadno deluje kot nacionaini informacijski in referalni center, usmerja centralne in/ali vzajemne kataloge in knjiznicni sistem drzave; sin. narodna knjiznica (2), nacionalka

nacionalna knjiznicna zbirka -e -e -e z, gi. nacionalna zbirka knjiznicnega gradiva

nacionalna medknjiznicna izposoja -e -e -e z medknjiznicna izposoja med knjiznicami v isti drzavi; prim, mednarodna medknjiznicna izposoja

nacionalna oblika imena -e -e - z prvotna oblika poimenovanja avtorja, ki je bolj znan z imenom v polatinjeni, pogrceni ali fonetizirani obliki, npr. Jakob Petelin; prim, polatinjeno ime, pogrceno ime

nacionalna produkcija neustr., gi. nacionalna knjizna produkcija

nacionalna retrospektivna bibliografija -e -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije, objavljene v doloceni drzavi ne glede na jezik in pisavo, ki so izsli v krajsem, daljsem ali celotnem preteklem obdobju; prim. tekoca nacionalna bibliografija

nacionalna zbirka -e -e z, gl. nacionalna knjiznicna zbirka

nacionalna zbirka knjiznicnega gradiva -e -e - z knjiznicna zbirka (2), ki jo zbira, hrani, upravlja navadno nacionalna knjiznica, in ki vsebuje poleg celotne produkcije knjiznicnega gradiva v drzavi tudi publikacije, dokumente, ki se vsebinsko nanasajo na drzavo, narod ali posamezne ustvarjalce tega naroda, in ki so izsli kjerkoli zunaj drzave; sin. nacionalna knjiznicna zbirka, nacionalna zbirka

nacionaini arhiv -ega -a m arhiv, ki hrani arhivsko gradivo dolocene nacije; prim, narodni arhiv

nacionaini bibliografski informacijski center -ega -ega -ega -tra m ustanova, ki popisuje gradivo za nacionalno bibliografijo in daje informacije o tern gradivu, npr. nacionalna knjiznica

nacionaini bibliografski institut -ega -ega -a m institut, ki deluje kot nacionalna bibliografska ustanova

nacionaini bibliografski sistem -ega -ega -a m bibliografski sistem, ki povezuje knjiznice v doloceni drzavi

nacionaini centralni katalog -ega -ega -a m centralni katalog, v katerega navadno prispeva svoje podatke vecina knjiznic dolocene drzave; prim. regionalni katalog

nacionaini katalogizacijski center -ega -ega -tra m osrednja ustanova, ki izvaja centralno katalogizacijo za potrebe nacionalnega bibliografskega sistema, npr. nacionalna knjiznica; prim, nacionalna bibliografska ustanova

nacionaini standard -ega -a m standard, ki ga za doloceno drzavo sprejme ustrezni organ, npr. SIST

Nacionalni svet za knjiznicno dejavnost -ega sveta m strokovno in posvetovalno telo, ki odloca o strokovnih zadevah na podrocju knjiznicne dejavnosti in ga imenuje Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakona o knjiznicarstvu

nacionalno ime neustr., gl. nacionalna oblika imena

nacela bibliotekarstva -el - s, mn. nacela, ki oblikujejo odnos knjiznicnih delavcev do knjiznice in pripadnikov knjiznicarske stroke, do knjiznicnega gradiva in informacij, do pridobivanja, obdelave, hranjenja in posredovanja gradiva in informacij ter do uporabnikov; sin. nacela knjiznicarstva

nacela knjiznicarstva -el - s, mn. nacela, ki oblikujejo odnos knjiznicnih delavcev do knjiznice in pripadnikov knjiznicarske stroke, do knjiznicnega gradiva in informacij, do pridobivanja, obdelave, hranjenja in posredovanja gradiva in informacij ter do uporabnikov; sin. nacela bibliotekarstva

nacelo enkratnega zajemanja podatkov -a s nacelo, ki preprecuje podvajanje obdelave knjiznicnega gradiva pri vzajemni katalogizaciji tako, da vsako bibliografsko enoto (1) obdela samo ena od sodelujocih institucij

nacelo natancnega ujemanja -a - s, pri poizvedovanju metoda poizvedovanja, ki se uporablja v vecini danasnjih podatkovnih zbirk, in pomeni popolno ujemanje iskalnega izraza in iskalnih elementov zapisov v podatkovni zbirki, npr. Boolovo poizvedovanje; prim, nacelo optimalnega ujemanja

nacelo optimalnega primerjanja neustr., gl. nacelo optimalnega ujemanja

nacelo optimalnega ujemanja -a - s, pri poizvedovanju metoda poizvedovanja, pri kateri se na razlicne nacine doloca priblizno ujemanje iskalnega izraza in iskalnih elementov zapisov v podatkovni zbirki, npr. verjetnostni model, model vektorskega prostora, razvrscanje v sope; prim, nacelo natancnega ujemanja

nacelo splosne dostopnosti -a - - s nacelo, ki zagotavlja uporabnikom splosno dostopnost gradiva in informacij

nacin nabave neustr., gl. nacin pridobivanja knjiznicnega gradiva

nacin pridobivanja knjiznicnega gradiva -a m, pri inventarizadji vsaka od stirih vrst pridobivanja knjiznicnega gradiva, npr. dar, nakup

nacrt -a m 1. v katalogizaciji posebna oznaka gradiva v bibliografskem opisu za nacrt mesta, kraja 2. gl. pi.

nacrt mesta -a - m zemljevid, ki prikazuje nacrt ulic kakega kraja

nacrt za primer nesrec -a m nacrt varovanja knjiznicnega gradiva, opreme ki ga knjiznica pripravi za primer naravne ali druge nesrece

nadaljevalec dela -lea - [uc] m kdor nadaljuje, dokonca delo koga drugega

nadaljevalka dela -e - [uc] z zenska, ki nadaljuje, dokonca delo koga drugega

nadaljevalna kartica -e -e z, zastar., gl. nadaljevalni listek

nadaljevalni listek -ega -tka m, v katalogizaciji katalozni listek, na katerem je nadaljevanje daljsega kataloznega vpisa; sin. nadaljevalna kartica

nadaljevanje -a s 1. vsak od delov besedila, filma, posnetka, ki je objavljen, predvajan eden za drugim, npr. clanek v nadaljevanjih, roman v nadaljevanjih 2. samostojno literarno delo, navadno roman ali film (3), ki nadaljuje zgodbo nekega drugega samostojnega dela; prim, predzgodba 3. zastar., gl. kontinuanda in nezakljucena monografska publikacija

nadaljujoci vir -ega -a m, gl. kontinuirani vir

nadbesedilo -a s, gl. hipertekst (1)

nadnaslov -ova m dodatek k naslovu, ki je naveden nad stvarnim naslovom; prim, podnaslov, dostavek k stvarnemu naslovu

nadomestilo izgubljene knjige -a - s enaka knjiga ali denarna protivrednost, s katero uporabnik nadomesti izposojeno knjigo, ki jo je izgubil, unicil

nadomestilo naslovne strani -a - - s, v katalogizaciji stran publikacije, ki pravzame vlogo manjkajoce naslovne strani

nadomestna kopija -e -e z 1. kopija knjiznicnega gradiva, s katero knjiznica nadomesti izgubljeno, zalozeno, uniceno ali kako drugace izginulo gradivo; sin. nadomestni izvod (1) 2. kopija izvirnika (1), ki je samo tako dostopen uporabnikom; sin. nadomestni izvod (2)

nadomestni abstrakt -ega -a m, gl. nadomestni izvlecek

nadomestni izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki povzema vsebino tako, da lahko nadomesti branje originalnega dokumenta; sin. nadomestni abstrakt; prim. povzetek (1)

nadomestni izvod -ega -oda m 1. izvod knjiznicnega gradiva, s katero knjiznica nadomesti izgubljen, zalozen, unicen ali kako drugace izginuli izvod; sin. nadomestna kopija (1) 2. gl. nadomestna kopija (2)

nadomestni medij -ega -a m medij (1), na katerega se prenese vsebino publikacije, dokumenta z namenom omogociti dostopnost uporabnikom in hkrati zascititi izvirnik (2); sin. nadomestni nosilec, drugotni nosilec; prim. alternativni medij

nadomestni naslov -ega -ova m, gl. fingirani naslov in izmisljeni naslov

nadomestni nosilec -ega -lea [uc] m medij (1), na katerega se prenese vsebino publikacije, dokumenta z namenom omogociti dostopnost uporabnikom in hkrati zascititi izvirnik (2); sin. nadomestni medij, drugotni nosilec; prim. alternativni medij

nadomestni znak -ega -a m, gl. maskirni znak

nadrejeni del stvarnega naslova -ega -a - m, gl. skupni naslov (1)

nadrejeni izraz -ega -aza m, v tezavru deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno nadrejen drugemu izrazu z bolj specificnim pomenom, npr. naravoslovje - fizika; sin. sirsi izraz; ant. podrejeni izraz

nadrejeni naslov neustr., gl. skupni naslov (1)

nadrejeni zapis -ega -a m, v kataiogizaciji bibliografski zapis za celotno publikacijo, na katerega je vezan podrejeni zapis ali vec podrejenih zapisov; prim, hierarhicni odnos (2)

nadzorni izvod -ega -oda m, nekdaj, gl. cenzurni izvod

nadzornik citalnice -a - m, gl. citalniski nadzornik

nadzornik v citalnici -a - m, gl. citalniski nadzornik

nahajalisce -a s, gl. hranisce

najsirsi izraz -ega -aza m, v tezavru deskriptor, ki zacenja sistem hierarhicnih odnosov; prim, sirsi izraz, ozji izraz

naklada -e i, v zaloznistvu celotno stevilo natisnjenih, izdelanih izvodov dolocene izdaje; sin. tiraza

nakljucni adiigat -ega -a m vsak od adligatov, ki jih v eno knjigovesko enoto zdruzi lastnik, navadno zasebnik, in imajo navadno podoben samo format, ne pa vsebine; sin. nakljucni privezek; prim, zalozniski adiigat, tiskarski adiigat

nakljucni privezek -ega -zka m vsak od privezkov, ki jih v eno knjigovesko enoto zdruzi lastnik, navadno zasebnik, in imajo navadno podoben samo format, ne pa vsebine; sin. nakljucni adiigat; prim, zalozniski privezek, tiskarski privezek

nakup -a m 1. dopolnjevanje knjiznicnega gradiva s kupovanjem 2. tako pridobljeno knjiznicno gradivo 3. gl. N

nalaganje -a s, v racunalnistvu branje podatkov, programov z zunanjega pomnilnika v delovni pomnilnik racunalnika, npr. nalaganje programa; prim, namestitev

nalaganje podatkov -a - s, v racunalnistvu posiljanje podatkov, programov z lokalnega racunalnika, navadno osebnega, na oddaljeni racunalnik, npr. nalaganje spletne strani na internet; prim, snemanje podatkov

nalepka -e z listic z navedbo dolocenih podatkov, npr. s signaturo, inventarno stevilko, stevilko za izposojo, nalepljen na vsakem kosu knjiznicnega gradiva, clanski izkaznici; sin. etiketa

nalepka s cftno kodo -e z nalepka, navadno iz obstojnejsega materiala ali plastificirana, z natisnjeno crtno kodo, navadno namenjena evidentiranju izposoje, inventarja

namestitev -tve z, v racunalnistvu prva nalozitev programske opreme, elektronske publikacije in njena prilagoditev za delo na dolocenem racunalniku, npr. namestitev programa; sin. instalacija; prim, nalaganje

namizno zaloznistvo -ega -a s, v zaloznistvu priprava besedila za izdajo in natis publikacije z uporabo osebnega racunalnika in ustrezne programske opreme

napis na polici -a - m ploscica, listic, pritrjen na polico, navadno v prostem pristopu, z napisom, ki oznacuje, katero knjiznicno gradivo je postavljeno na doloceni polici; sin. oznaka na polici

napotilna stevilka -e -e z stevilka v kazalu (2), bibliografiji (2), pod katero je mogoce najti podatke o dokumentu, publikaciji v podatkovni zbirki, bibliografiji; sin. referencna stevilka; prim, identifikacijska stevilka

napotilna znacnica -e -e i, v katalogizaciji znacnica na napotilnem vpisu, ki uporabnika kataloga usmeri na enotno znacnico, normativno znacnico, npr. znacnica kazalke; sin. znacnica napotilnega vpisa

napotilni listek neustr., gi. napotiini vpis

napotilni vpis -ega -a m, v katalogu, bibliografiji katalozni vpis, ki se zacenja z iskalnim elementom v obliki variantne ali sorodne znacnice in usmerja z variantne znacnice na enotno znacnico ali z enotne znacnice na sorodne znacnice, npr. kazalka, vodilka; prim, referenca (1), normativni vpis, napotilo

napotilni zapis -ega -a m racunalniski zapis (1) napotilnega vpisa; prim. bibliografski zapis, normativni zapis

napotilo -a s napotitev v katalogu, bibliografiji, tezavru, besedilu na drugo znacnico, besedo, ime, mesto v besedilu, npr. glej, glej tudi, rabi, rabi za; sin. referenca (1); prim, napotiini vpis, vodilka

napotitvena dejavnost -e -i z, gi. referalna dejavnost

napotitvena informacija -e -e z informacija, ki napoti uporabnika na druge informacijske vire, oddelke, druge knjiznice, kjer bo nasel potrebno informacijo, resil svoj informacijski problem; sin. usmerjevalna informacija, referalna informacija; prim, referencna informacija

napovedna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki obvesca o publikacijah pred njihovim izidom; sin. indikativna bibliografija (1)

napovednik -a m kratek film (3), sestavljen iz izbranih prizorov napovedanega, reklamiranega filma (3)

napredni uporabnik neustr., gi. izkuseni uporabnik

napredno iskanje neustr., gi. zahtevno iskanje

naravni format -ega -a m, v knjigovestvu standardizirana velikost knjige, publikacije glede na stevilo listov, ki se jih dobi s prepogibanjem tiskovne pole, npr. folio, kvart, oktav, sedec; sin. knjizni format (2), format knjige (2), bibliografski format (2); prim, merjeni format

naravni jezik -ega -ika m 1. pri poizvedovanju jezik, ki odraza pravila in strukturo govorjenega in pisanega jezika; prim, umetni jezik (2) 2. v racunalnistvu cloveski jezik za govorno in pisno sporazumevanje, ki v nasprotju s programskimi jeziki ni namenjen dolocanju algoritmov in programiranju

narekovaj -a m (znak " ) v udk znak, ki uvaja nekatere splosne privesne vrstilce

narocanje dokumentov -a - s narocanje izvirnih dokumentov, fotokopij, elektronskih dokumentov pri knjiznicah, centrih za oskrbo z dokumenti, elektronskih zaloznikih; prim, oskrba z dokumenti

narocanje gradiva -a - s 1. opravilo pred akcesijo (1), pri katerem oddelek za nabavo naroca publikacije pri izbranem dobavitelju; prim, predakcesija 2. posredovanje narocila oddelku za izposojo za zeleno knjiznicno gradivo, navadno tako, ki je shranjeno v skladiscu

naroceno neskl., kot pojasnilo, pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, da je publikacija, dokument ze narocen, vendar v knjiznico se ni prispel; prim, v obdelavi

narocilo -a s pisna zahteva za dobavo dokumenta, publikacije pri izbranem dobavitelju, npr. medknjiznicno narocilo

narocniska kartoteka -e -e z, gi. kartoteka narocnikov

narodna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije avtorjev dolocenega naroda, ne glede na kraj izida in jezik; prim, nacionalna bibliografija, drzavna bibliografija

narodna biblioteka neustr., gi. narodna knjiznica

Narodna in studijska knjiznica -e - -e -e z (krat. NSK) osrednja kulturna in znanstvena ustanova Slovencev v Italiji, ustanovljena leta 1947 v Trstu kot drustvo in od leta 1951 odprta za javnost

Narodna in univerzitetna knjiznica -e - -e -e z (krat. NUK) nacionalna knjiznica Republike Slovenije in glavna knjiznica Univerze v Ljubljani, katere predhodnica je Licejska knjiznica

narodna knjiznica -e -e z 1. knjiznica, ki zbira in hrani knjiznicno gradivo dolocenega naroda in knjiznicno gradivo o njem, navadno z nekaterimi funkcijami nacionalne knjiznice 2. gl. nacionalna knjiznica

narodni arhiv -ega -a m arhiv, ki hrani arhivsko gradivo dolocenega naroda; prim, nacionalni arhiv

nasl, okrajs. (naslov) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu za naslov, npr. ov. nasi.

nasl, list okrajs. (naslovni list) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu za naslovni list

nasl. str. okrajs. (naslovna stran) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu za naslovno stran

naslov -ova m 1. ime dela, publikacije, dokumenta 2. v katalogizaciji skupina podatkov, navadno navedena na naslovni strani, ki oznacujejo publikacijo in so osnova za njeno istovetenje; prim, glavni naslov, stvarni naslov 3. beseda, vec besed, ki oznacujejo visoko, visjo stopnjo izobrazbe ali visjo, visoko stopnjo na hierarhicni lestvici v kaki druzbi, organizaciji, npr. doktor znanosti, plemiski, vladarski naslov 4. gl. nasi.

naslov dodatka -ova - m naslov, ki identificira dodatek publikacije ali del publikacije

naslov glavne publikacije -ova - m naslov, ki identificira glavno publikacijo

naslov izvirnika -ova - m, gl. izvirni naslov

naslov knjizne zbirke -ova m skupni naslov vec knjig, od katerih ima vsaka se svoj lastni naslov; sin. skupni naslov knjizne zbirke; prim, naslov zbirke

naslov na ovoju neustr., gi. ovojni naslov

naslov na platnicah neustr., gi. ovojni naslov

naslov oddelka neustr., gi. naslov razdelka

naslov originala -ova - m, gi. izvirni naslov

naslov razdelka -ova - m za posamezen razdelek znacilni naslov, ki oznacuje posamezen del v skupini sorodnih publikacij s skupnim naslovom

naslov serijske publikacije -ova - - m naslov, ki identificira serijsko publikacijo

naslov v kolofonu -ova - m 1. naslov, ki je naveden v kolofonu; prim, koncni naslov 2. v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki uvede opombo o variantnem naslovu, ki je v kolofonu

naslov v normi neustr., gl. norma in spodnji naslov

naslov v ozjem smislu -ova m, gl. stvarni naslov (1)

naslov v sirsem smislu -ova m, gl. glavni naslov

naslov za razvrscanje neustr., gl. enotni naslov

naslov zbirke -ova - m skupni naslov (1) vec publikacij, od katerih ima vsaka se svoj lastni naslov; prim, naslov knjizne zbirke

naslovljenec -nca m oseba, na katero je naslovljeno pismo; sin. adresat, naslovnik; prim, adresant

naslovna izdaja -e -e z izdaja, pri kateri je glede na prejsnjo izdajo spremenjen samo naslovni list

naslovna kartoteka -e -e z kartoteka, urejena po abecedi naslovov del, publikacij

naslovna pola -e -e z prva tiskarska pola (1) knjige, kjer so navadno naslov (2), posvetilo, kazalo, predgovor, in je lahko ostevilcena z rimskimi stevilkami; prim, zacetne strani

naslovna slicica -e -e z slicica, ki ni del vsebine enote projicirnega gradiva in vsebuje podatke o njej; prim, naslovna stran (1), naslovni zaslon

naslovna stran -e -i z 1. stran, na kateri je ime publikacije in navadno najpomembnejsi podatki o njej; sin. naslovnica (3); prim, naslovni zaslon, naslovna slicica 2. gl. nasi. str.

naslovna tablica -e -e z, zgod. tablica z napisom, pritrjena na koncu zvitka v staroveski knjiznici, namenjena prepoznavanju vsebine; prim, naslovni trak

naslovna ureditev -e -tve z abecedna ureditev po naslovih dokumentov, publikacij

naslovna vrstica -e -e z prva vrstica besedila dokumenta, publikacije brez stvarnega naslova in brez naslovne strani, iz katere se prepise nadomestilo stvarnega naslova; prim, incipit

naslovni katalog -ega -a m katalog (1), urejen po abecedi naslovov del, publikacij; sin. katalog naslovov

naslovni list -ega -a m 1. eden od zacetnih listov publikacije, na katerem je naslovna stran 2. gl. nasi, list

naslovni trak -ega -u m (gr. silibos, lat. titulus) pergamentni trak na koncu zvitka z znacilno oznako vsebine dokumenta, npr. z incipitom; prim. naslovna tablica

naslovni zaslon -ega -ona m prikaz osnovnih podatkov o publikaciji, dokumentu, navadno na prvem oziroma zacetnem prikazu elektronskega vira; prim, naslovna stran, naslovna slicica

naslovnica -e z 1. barvna naslovna stran revije 2. v zaloznistvu ilustrirana platnica, navadno pri brosirani knjigi 3. zarg., gl. naslovna stran

naslovnik -a m, gl. naslovljenec

naslovno iskanje neustr., gl. iskanje po naslovu

naslovno kazalo -ega -a s 1. abecedni seznam naslovov del z navedbo strani, bibliografske enote, kjer je delo omenjeno 2. gl. kazalo naslovov

nasprotni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdelavi odnos med pojmoma, ki imata nasprotni pomen; sin. antonimni odnos; prim, sopomenski odnos

natancnost -i z mera kakovosti poizvedbe (1), izrazena z razmerjem med stevilom relevantnih zadetkov in stevilom vseh zadetkov; sin. preciznost

natis -a m tiskana publikacija, kot izide v enkratni nakladi; prim, izdaja, nespremenjeni natis

nauk o knjigah -a - m, gl. 1. bibliologija 2. knjigoznanstvo

nauk o knjiznicah -a - m, zastar., gl. bibliotekonomija

navajanje -a s 1. dobesedno podajanje dela drugega besedila, navadno z navedbo vira; sin. citiranje (1) 2. podajanje bibliografskih podatkov o dokumentu, publikaciji, npr. citiranje literature; sin. citiranje (2) navajati -am nedov. 1. dobesedno podajati del drugega besedila, navadno z navedbo vira, npr.

navajati literaturo; sin. citirati (1) 2. podati bibliografske podatke o dokumentu; sin. citirati (2)

navedba avtorstva -e - z, gl. navedba odgovornosti

navedba barv -e - z, v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, da je posnetek v barvah, da so ilustracije barvne

navedba copyrighta -e - [kopirajta] z, v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki vsebuje leto copyrighta in nadomesti manjkajoco letnico izida publikacije

navedba distributee -e - z, v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, kdo je prevzel in je zadolzen za distribucijo opisovane publikacije

navedba dodatka k naslovu -e z, v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki navaja dodatek k naslovu

navedba ilustracij -e - z, v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, da publikacija, dokument vsebuje ilustracije

navedba izdaje -e - z, v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki z besedo, stevilko oznacuje izdajo

navedba knjizne zbirke -e - z, v kataiogizaciji elementi bibliografskega opisa, ki identificirajo knjizno zbirko, vkljucno s stevilcenjem (2) posamezne publikacije v knjizni zbirki; prim, navedba zbirke

navedba leta izida -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki vsebuje letnico, ko je opisovana publikacija izsla, ali letnico, ki je ugotovljena ali priblizno dolocena; prim, leto izida

navedba leta posnetja -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki vsebuje letnico z oznako "p" in pove, kdaj je bil zvocni zapis posnet, npr. p 2005; prim, leto posnetja

navedba merila -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, v kaksnem merilu je izdelano kartografsko gradivo; prim, merilo (1)

navedba obsega -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, koliko strani, listov ali stolpcev, uvezanih prilog ali zvezkov obsega opisovana publikacija, dokument

navedba odgovornosti -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki navaja imena, besedne zveze, ki identificirajo osebe, korporacije, odgovorne za intelektualno ali umetnisko vsebino dela; sin. navedba avtorstva; prim, podatki o avtorstvu

navedba odgovornosti, nanasajocih se na izdajo -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, kdo je odgovoren za spremembe v opisovani izdaji glede na dosedanje izdaje

navedba odgovornosti, nanasajocih se na zbirko ali podzbirko -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, kdo je uredil, izdal zbirko ali podzbirko, v kateri je izsla opisovana publikacija

navedba podzbirke -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki identificira podzbirko, vkljucno s stevilcenjem posamezne publikacije znotraj podzbirke

navedba pogostosti izhajanja -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, kako pogosto izhaja serijska publikacija, npr. mesecnik, polletnik

navedba projekcije -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa kartografskega gradiva, ki pove, v kateri projekciji je narisana opisovana enota

navedba spremnega gradiva -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki na kratko poimenuje spremno gradivo

navedba stevilcenja -e - z, gi. stevilcenje (2)

navedba vzporednega naslova -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki v drugem jeziku poda vzporedni naslov, ce je ta v opisovani poblikaciji naveden

navedba zaloznistva -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, kdo je izdal, zalozil opisovano publikacijo

navedba zbirke -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki identificira zbirko (2) vkljucno s stevilcenjem (2) posamezne publikacije v zbirki; prim, navedba knjizne zbirke

navedba zvoka -e - z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki pove, da je v publikaciji prisoten zvok

navedek -dka m besedilo, del besedila, ki je naveden dobesedno; sin. citat (1)

navidezna izdaja -e -e z izdaja, ki je opisana v bibliografijah, katalogih, drugih bibliografskih virih, vendar v resnici ni nikoli izsla; sin. fantomska izdaja

navidezni dvojni priimek -ega -ega -mka m, v kataiogizaciji zdruzena priimka dveh avtorjev, ki sta na publikaciji navedena kot dvojni priimek, npr. Spolar Tavcar za Ivana Spolarja in Mitjo Tavcarja

navigacijska karta -e -e z zemljevid za potrebe navigacije

navodila za uporabo (podatkovne zbirke) -il s, mn. (ang. bluesheet) zgosceni napotki za uporabo podatkovne zbirke, navadno natisnjeni na modrem papirju

navpicna lega -e -e z, v kataiogizaciji oznaka polozaja slicic na mikrofilmu, diafilmu, pri katerem je daljsa stranica okvira pravokotna na robove filma; ant. vodoravna lega

navticna karta -e -e z karta (1), ki prikazuje morske povrsine z oznacenimi globinami, vodnimi tokovi, in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; sin. pomorska karta

navticni almanah -ega -a m koledar (1) z izracuni lege Sonca, Lune, planetov, zvezd, pomembnih za navigacijo; prim, astronomske tablice, astronomski koledar

navzkrizna referenca neustr., gi. vodilka

navzkrizno napotilo neustr., gi. vodilka

naziv -a m 1. beseda, vec besed, ki izrazajo, oznacujejo dejavnost, polozaj v delovni organizaciji, na delovnem mestu, npr. strokovni naziv 2. gl. ime (1)

NE neustr., gl. logicni NE

ne izhaja vec nedov., samo 3. os. ed. sedanjika oznaka v evidencah, bibliografskem opisu, ki pove, da je serijska publikacija prenehala izhajati; prim. i. z

neavtorizirani -a -o prid. ki je objavljen brez avtorjevega oziroma avtoricinega ali zaloznikovega dovoljenja, npr. neavtorizirana izdaja, neavtorizirani prevod; ant. avtorizirani

nebesna karta -e -e z dvodimenzionalna upodobitev lege nebesnih teles; sin. astronomska karta, zvezdna karta, nebovid; prim, vesoljska karta

nebesni atlas -ega -a m knjiga zvezdnih kart; sin. zvezdni atlas

nebistveni del besedila -ega -a - m, v kataiogizaciji del besedila v dolgoveznem, navadno barocnem naslovu, ki ga sme katalogizator krajsati

nebovid -a m, zastar., gl. zvezdna karta in nebesna karta

nebralec -lea [uc] m 1. oseba, ki v knjiznico ne zahaja; ant. bralec (1); prim. potencialni uporabnik, dejanski uporabnik 2. kdor ne bere in kdor uporablja samo slikovno gradivo

neclan knjiznice -a - m kdor ni vclanjen v knjiznico; ant. clan knjiznice

nedatirani -a -o prid. ki je brez navedbe datuma, navadno nastanka, npr. nedatirana listina; ant. datirani (1)

nedeskriptor -ja m, pri vsebinski obdelavi predmetna oznaka, ki jo tezaver ali slovar deskriptorjev oznacujeta kot neustrezno in napotujeta k deskriptorju; ant. deskriptor; prim, sprejeti izraz, nesprejeti izraz

nedokoncana publikacija -e -e z monografska publikacija v vec zvezkih, ki je prenehala izhajati, preden je izsla v celoti

nedokoncano delo -ega -a s delo, ki ga avtor ni dokoncal

nedovoljeni izraz neustr., gi. nedeskriptor

nedovoljeni znak -ega -a m, pri poizvedovanju znak, ki pri oblikovanju iskalnega izraza ni dovoljen

nefoliirani -a -o prid. ki ni oznacen z zaporednimi stevilkami, crkami listov; prim, foliirani

nega knjiznicnega gradiva -e - - z ustrezno hranjenje in vzdrzevanje knjiznicnega gradiva; prim, varovanje knjiznicnega gradiva, higiena knjige

negacija -e z, pri poizvedovanju logicna operacija, pri kateri sta operanda v iskalnem izrazu povezana z logicnim NE, rezultat poizvedovanja pa so zadetki, ki vsebujejo prvo iskalno besedo, druge pa ne; prim, disjunkcija, konjunkcija

negacijski odnos neustr., gi. antonimni odnos

negativ -a m 1. posnetek, navadno na filmu, na katerem so obrnjene barvne vrednosti, npr. zamenjani bela in crna barva; ant. pozitiv; prim, pozitivni mikrofilm 2. v tiskarstvu predloga za tiskanje z obrnjenimi barvnimi vrednostmi

negativ film - -a m film (1), na katerem so posnetki z obrnjenimi barvnimi vrednostmi, npr. bela in crna barva sta zamenjani; ant. pozitiv film

nehierarhicni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdelavi odnos med deskriptorji, ki temelji na semanticnih povezavah brez nadrejenosti in podrejenosti; ant. hierarhicni odnos (1)

neinvertirana oblika -e -e z naravno zaporedje besed v vecdelni besedni zvezi, npr. ime in priimek, pridevnik in samostalnik; prim, inverzija, inverzija imena

neizkuseni uporabnik -ega -a m uporabnik (2), ki nima izkusenj s poizvedovanjem, zato uporablja enostavno iskanje; ant. izkuseni uporabnik

neizpolnjena zahteva -e -e z, gl. neizpolnjeno informacijsko vprasanje

neizpolnjeno informacijsko vprasanje -ega -ega -a s informacijsko vprasanje, na katero uporabnik ni dobil odgovora, informacije; sin. neizpolnjena zahteva

neizrazena informacijska potreba -e -e -e z informacijska potreba, ki se je posameznik sicer zaveda, a je se ni izrazil, je se ni znal izraziti; prim. izrazena informacijska potreba

neizterljivi -a -o prid. ki ga uporabnik ne vrne in ga od njega ni mogoce izterjati, npr. neizterljiva knjiga

neknjizni fond -ega -a m knjiznicni fond ali del knjiznicnega fonda, ki ga sestavlja neknjizno gradivo (1)

neknjizno gradivo -ega -a s 1. gradivo, pri katerem glavni nosilec sporocila ni tiskano besedilo in/ali nima oblike knjige, npr. kartografsko, notno gradivo, elektronski viri; ant. knjizno gradivo; prim, posebno knjiznicno gradivo 2. v katalogizaciji gradivo, za katero je bibliografski opis izdelan po ISBD(NBM), npr. avdiovizualno gradivo, mikrofilm

nekompatibilni -lna -o prid., gi. nezdruzljivi

nekompatibilnost podatkov -i - z, gi. nezdruzljivost podatkov

nekontrolirani izraz -ega -aza m predmetna oznaka, ki je izbrana poljubno in ni v kontroliranem slovarju, npr. kljucna beseda (1); ant. kontrolirani izraz

nekonvencionalna publikacija -e -e z 1. publikacija v obliki in na nosilcu, ki zahteva za prikaz, branje uporabo posebnih tehnicnih pripomockov; ant. konvencionalna publikacija; prim, tiskana publikacija 2. neustr., gl. polpublikacija

nekonvencionaini dokument -ega -enta m dokument (1), zapisan v obliki in na nosilcu, ki zahteva za prikaz, branje uporabo posebnih tehnicnih pripomockov; ant. konvencionalni dokument

nekonvencionaini informacijski vir -ega -ega -a m, gl. nekonvencionaini vir

nekonvencionaini vir -ega -a m informacijski vir, pri katerem je za uporabo potreben poseben tehnicni pripomocek; sin. nekonvencionaini informacijski vir; ant. konvencionalni vir

nekonvencionalno gradivo -ega -a s 1. gradivo v obliki in na nosilcu, ki zahteva za prikaz, branje uporabo posebnih tehnicnih pripomockov; ant. konvencionalno gradivo; prim, neknjizno gradivo (1), posebno gradivo 2. neustr., gl. siva literatura

nekonvencionalno iskanje -ega -a s iskanje v informacijskih virih z uporabo tehnicnih pripomockov; ant. konvencionalno iskanje; prim, racunalnisko iskanje, racunalnisko poizvedovanje

nelatinicna pisava -e -e z vsaka od pisav, ki ne uporablja latinice, npr. grska pisava, cirilica, arabska pisava; prim, latinicna pisava

nemi film -ega -a m, do zvocnega filma film (2) brez zvoka, pri katerem dogajanje pojasnjujejo vstavljeni mednapisi, uporabljan predvsem v casu od leta 1895 do 1927; prim, zvocni film

nemo neskl., v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da opisovana enota ni ozvocena

Nemska katalogizacijska pravila -ih -ih -vil s, mn. (krat. RAK) pravila za opisno katalogizacijo, ki veljajo v nemsko govorecih okoljih

nemska pravila za katalogizacijo neustr., gi. Nemska katalogizacijska pravila

nenajdljivo gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo, za katero ni mogoce ugotoviti, kje je, vendar je se vedno zabelezeno v knjiznicnih evidencah; prim, izgubljeno, zalozeno

neobdelana zaloga -e -e z celotna kolicina neobdelanega gradiva v knjiznici

neobdelano gradivo -ega -a s gradivo, ki je v postopku pridobivanja knjiznicnega gradiva prispelo v knjiznico, vendar se caka na obdelavo; ant. obdelano gradivo

neobicajna oblika knjige -e -e - z oblika, ki za knjigo ni obicajna, npr. okrogla knjiga, slikanica v obliki zivali

neobjavljeni dokument -ega -enta m dokument, ki se v tiskani ali kako drugace razmnozeni obliki ne pojavi v javnosti; ant. objavljeni dokument

neobjavljeno delo -ega -a s delo, ki ga avtor ustvari, a se ne pojavi v javnosti

neobrezana knjiga -e -e z mehko vezana knjiga, pri kateri v postopku vezave robovi niso bili obrezani, zato knjige ni mogoce prelistati; sin. nerazrezana knjiga; prim, neobrezani blok

neobrezani blok -ega -a m knjizni blok, pri katerem v postopku vezave robovi niso bili obrezani, zato listov posamezne tiskovne pole (1) ni mogoce odpreti; sin. nerazrezani blok; prim, neobrezana knjiga

neobvezni element bibliografskega opisa -ega -enta - - m, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki po dolocilih katalogizacijskih pravil v bibliografskem opisu lahko manjka; ant. obvezni element bibliografskega opisa

neobvezno polje -ega -a s polje, ki po dolocilih pravilnika za vnos, racunalnisko obdelavo podatkov lahko ostane neizpolnjeno; ant. obvezno polje

neostraniceni -a -o prid., gi. nepaginirani

neostevilcene strani -ih - z, mn. strani, ki niso oznacene z zaporednimi stevilkami, crkami; ant. ostevilcene strani; prim, mrtva pagina

neostevilceni listi -ih -ov m, mn. listi, ki niso oznaceni z zaporednimi stevilkami, crkami; ant. ostevilceni listi

nepaginirani -a -o prid. ki ni oznacen z zaporednimi stevilkami, crkami strani; sin. neostraniceni; ant. paginirani

nepertinentni -a -o prid. ki je neustrezen glede na informacijsko potrebo; ant. pertinentni; prim, nerelevantni

nepomembna ilustracija -e -e z, v kataiogizaciji okrasek v knjigi, ki ni povezan z besedilom in se nanj v bibliografskem opisu ne opozarja, npr. vinjeta

nepopisani medij -ega -a m medij (1), na katerem se niso bili zapisani podatki, npr. nepopisana disketa, nepopisan magnetni trak; sin. prazni medij, neposneti medij, nepopisani nosilec informacij

nepopisani nosilec informacij -ega -lea - m, gi. nepopisani medij

nepopolni izvod -ega -oda [un] m izvod, ki mu manjkajo posamezni listi, pole, priloge; prim, defektni izvokod, poskodovani izvod

neposneti medij -ega -a m, gi. nepopisani medij

neposredna odgovornost -e -i z, v kataiogizaciji odgovornost za konkretno opisovano delo, ne pa za delo predhodnik, npr. odgovornost prevajalca; ant. posredna odgovornost

neposredni dostop -ega -opa m, v kataiogizaciji dostop do elektronskega vira na fizicnem nosilcu, na disketi, cederomu, ki ga uporabnik, katalogizator sam vstavi v periferno enoto; sin. lokalni dostop (2), direktni dostop; prim. dostop na daljavo, oddaljeni elektronski vir (2)

neposredni uporabnik -ega -a m uporabnik, ki samostojno uporablja informacijske vire; prim, koncni uporabnik, informacijski posrednik

neposredni vir informacij -ega -a - m vir informacij, ki ni zapisan na fizicnem nosilcu; ant. posredni vir informacij

nepotiskani list -ega -a m posamezen list, navadno na zacetku ali na koncu knjiznega bloka, ki ostaja nepotiskan

nepovezani zapis -ega -a m, nav. v mn., v vzajemnem katalogu racunalniski zapisa za isto bibliografsko enoto (1), ki sta istocasno v lokalnem katalogu (1) in v vzajemni podatkovni zbirki, vendar logicno nista povezana; ant. povezani zapis (2)

neprednostni izraz -ega -aza m, zarg., gi. nesprejeti izraz

nepremicna policnica -e -e z policnica, ki je postavljena na stalni visini in se je ne da premikati; ant. premicna policnica

neprodani izvod -ega -oda m, nav. v mn. neprodana knjiga, serijska publikacija, ki se iz prodaje vrne zalozniku, distributerju; sin. remitenda, preostali izvod

nerabljeni fond -ega -a m zastarelo, dalj casa neuporabljano, neizposojano knjiznicno gradivo; sin. mrtvi knjiznicni fond, mrtvi fond; prim, ziva knjiznicna zbirka

nerazreseni psevdonim -ega -a m, v kataiogizaciji, bibiiografiji psevdonim, ki ostane nerazresen, ker avtorjevo pravo ime ni bilo ugotovljeno

nerazrezana knjiga -e -e z, gi. neobrezana knjiga

nerazrezane strani neustr., gi. nerazrezani listi

nerazrezani blok -ega -a m, gi. neobrezani blok

nerazrezani listi -ih -ov m, mn. listi v knjiznem bloku, ki so ostali neobrezani ali slabo obrezani

neredno izhajanje -ega -a s izhajanje serijske publikacije v casovnih intervalih, ki niso v skladu s predvidenimi; ant. redno izhajanje; prim. obcasno izhajanje

nerelevantni -a -o prid. ki je neustrezen glede na informacijsko vprasanje, npr. nerelevanten dokument, podatek, zadetek; sin. irelevantni; ant. relevantni; prim, nepertinentni

nerelevantnost -i z neustreznost glede na informacijsko vprasanje; ant. relevantnost

nesamostojna bibliografska enota -e -e -e z, v kataiogizaciji vsak od delov maticne publikacije, ki ga za potrebe bibliografskega opisa in/ali dosegljivosti identificira naslov publikacije, v kateri je objavljen, npr. clanek v serijski publikaciji, prispevek v zborniku, skladba na zvocnem CD-ju; sin. sestavni del; ant. samostojna bibliografska enota

nesamostojna knjiznica -e -e z knjiznica, ki deluje kot organizacijska in/ali delovna enota v okviru ustanove, zavoda, podjetja; ant. samostojna knjiznica

nesamostojna korporacija -e -e z 1. korporacija, ki je podrejena drugi, nadrejeni korporaciji in je z njo upravno povezana, od nje odvisna; prim. podrejena korporacija 2. v kataiogizaciji podrejena korporacija, ki ze z imenom izraza podrejenost oziroma nesamostojnost, zato za identifikacijo potrebuje ime nadrejene korporacije, npr. Sekcija za splosne knjiznice, Oddelek za geografijo

nesignirana knjiga -e -e z knjiga, ki se ni opremljena s signaturo (1)

nesignirani -a -o prid. ki se ni opremljen s signaturo (1), npr. nesignirana knjiga; ant. signirani

nesklenjenotracna kaseta -e -e z kaseta z dvema kolutoma za navijanje in odvijanje filmskega ali magnetnega traku, npr. videokaseta, magnetofonska kaseta; sin. kompaktna kaseta; prim, sklenjenotracna kaseta

nespr. izd. okrajs. (nespremenjena izdaja) v kataiogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota izsla kot nespremenjena izdaja

nesprejeti izraz -ega -a m, pri vsebinski obdeiavi pojem (1), ki je v dolocenem indeksirnem sistemu oznacen kot neustrezen in se namesto njega uporablja sprejeti izraz, na katerega se napoti z rabi ali glej; sin. neprednostni izraz; ant. sprejeti izraz; prim, deskriptor, nedeskriptor

nespremenjena izdaja -e -e z 1. ponovna izdaja publikacije, ki se v nicemer ne razlikuje od predhodne izdaje, razen morda v letnici izida; prim. nespremenjeni natis 2. gl. nespr. izd.

nespremenjeni natis -ega -a m ponovni natis publikacije, ki se v nicemer ne razlikuje od predhodnega natisa, razen morda v letnici izida; prim, dotis, natis, nespremenjena izdaja (1)

nespremenljivi podatek -ega -tka m, gl. staticni podatek

nesivana vezava -e -e z, v knjigovestvu manj odporna vezava, pri kateri knjizni blok in hrbet nista sivana; prim, lepljena knjiga, sivana knjiga

nesteta knjizna zbirka neustr., gl. nestevilcena knjizna zbirka

nesteta zbirka neustr., gl. nestevilcena knjizna zbirka

nestevilcena knjizna zbirka -e -e -e z knjizna zbirka, katere zvezki, kosi izhajajo redno ali obcasno, a niso ostevilceni; prim, stevilcena knjizna zbirka

nestevilceni -a -o prid. ki je brez zaporednih stevilk, crk, npr. nestevilcena knjizna zbirka; ant. stevilceni

netiskano gradivo -ega -a s gradivo, ki je razmnozeno z drugacno tehniko kot s tiskom, npr. razmnozenina, elektronsko gradivo; prim, tiskano gradivo

neugotovljena avtorica -e -e z avtorica, ki je v publikaciji navedena s psevdonimom ali drugace, a njenega pravega imena ni mogoce dognati; prim, domnevna avtorica, neznana avtorica, prava avtorica, anonimna avtorica

neugotovljeni avtor -ega -ja m avtor, ki je v publikaciji naveden s psevdonimom ali drugace, a njegovega pravega imena ni mogoce dognati; prim, domnevni avtor, neznani avtor, pravi avtor, anonimni avtor

nevezana knjiga -e -e z knjizni blok, ki ni obdan in povezan s platnicami in hrbtom; ant. vezana knjiga

nevezani listi -ih -ov m, mn., v katalogizaciji oznaka v opombi bibliografskega opisa, ki pove, da publikacija ni vezana, listi so navadno shranjeni v mapi in/ali povezani z mehanizmom, ki omogoca dodajanje, odvzemanje, zamenjavanje listov, na katerih so navadno spremembe, dopolnitve; prim. publikacija z nevezanimi listi

nevtralizacija -e z, v restavratorstvu zascita knjiznicnega gradiva s kemicno nevtralizacijo papirja; sin. deacidifikacija, razkislinjenje

nevtraini papir -ega -ja m, v papirnistvu papir brez kislin in drugih skodljivih kemicnih snovi z nevtralno PH vrednostjo; prim, brezkislinski papir, casovno obstojni papir

nezadovoljen informacijski zahtevek -ega -ega -vka m, gi. nezadovoljena informacijska zahteva

nezadovoljena informacijska zahteva -e -e -e z informacijsko vprasanje, na katero uporabnik knjiznice ni dobil zadostnega stevila dovolj kakovostnih, relevantnih informacij; sin. nezadovoljen informacijski zahtevek; ant. zadovoljena informacijska zahteva

nezakljucena knjizna zbirka -e -e -e z knjizna zbirka (1), ki se izhaja; prim. zakljucena knjizna zbirka (1)

nezakljucena monografska publikacija -e -e -e z, v katalogizaciji monografska publikacija v vec zvezkih, kosih, katere izhajanje se ni koncano; sin. kontinuanda, nadaljevanje (3)

nezakljucena serija neustr., gi. nezakljucena knjizna zbirka

nezakljucena serijska publikacija -e -e -e z serijska publikacija, ki se izhaja; sin. tekoca publikacija (1); prim, prenehana publikacija

nezakljuceni integrirni vir -ega -ega -a m integrirni vir, pri katerem se spremembe, dopolnila stapljajo v novo celoto in se od prejsnjih vsebin jasno ne locujejo, konec izhajanja pa ni predviden, npr. spletna stran, podatkovna zbirka, tiskana publikacija z nevezanimi listi; ant. zakljuceni integrirni vir

nezakljuceni vir -ega -a m, gl. kontinuirani vir

nezalozniska produkcija -e -e z publikacije, ki jih izdajo in/ali zalozijo v dolocenem casovnem obdobju, na dolocenem obmocju posamezniki, korporacije, katerih osnovna dejavnost ni zalozniska; prim, zalozniska produkcija, knjizna produkcija

nezavedna informacijska potreba -e -e -e z informacijska potreba, ki jo posameznik ima, a se je ne zaveda; prim, zavestna informacijska potreba

nezdruzljivi -a -o prid., v racunalnistvu ki se logicno in tehnicno ne more povezovati, zdruzevati z drugimi sistemi, napravami, npr. nezdruzljivi podatki, nezdruzljiva racunalniska oprema; sin. nekompatibilni; ant. zdruzljivi

nezdruzljivost podatkov -i - z nezmoznost povezovanja, zdruzevanja, prenosa podatkov v druge sisteme zaradi razlike v formatu racunalnisko citljivega zapisa, v programski opremi, npr. nezdruzljivost bibliografskih podatkov; sin. nekompatibilnost podatkov; ant. zdruzljivost podatkov

neznana avtorica -e -e z avtorica, ki v publikaciji ni navedena in je ni mogoce dognati; prim, anonimna avtorica, domnevna avtorica, neugotovljena avtorica, prava avtorica

neznani avtor -ega -ja m avtor, ki v publikaciji ni naveden in ga ni mogoce dognati; prim, anonimni avtor, domnevni avtor, neugotovljeni avtor, pravi avtor

ni izslo neskl., kot pojasnilo oznaka v evidencah, ki pove, da navedena publikacija kljub najavi se ni bila objavljena; prim, ni v prodaji

ni v prodaji neskl., kot pojasnilo oznaka v evidencah, v bibliografskem opisu, ki pove, da dolocene publikacije na knjiznem trgu (2) ni mogoce kupiti, npr. zbornik, ki ga dobijo le udelezenci kongresa; prim, ni izslo

nizja bibliotekarska svetnica -e -e -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od visje bibliotekarske svetovalke

nizji bibliotekarski svetnik -ega -ega -a m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od visjega bibliotekarskega svetovalca

noga hrbta -e - z, v knjigovestvu spodnji del hrbta knjige ali knjiznega bloka; sin. peta hrbta; prim, glava hrbta

nominalni katalog -ega -a m, zastar., gi. abecedni imenski katalog

norma -e z, v tiskarstvu navadno skrajsan naslov, ki je natisnjen pod besedilom poleg tiskarske signature na vsaki prvi strani tiskovne pole; sin. spodnji naslov

normalni format -ega -a m, v papirnistvu v Nemciji leta 1883 uveden standardni format pisalnega papirja z velikostjo pole 34 x 42 cm

normativ -a m kolicina sredstev, virov potrebnih za izvedbo dolocenega opravila, dejavnosti; prim, standard (1), priporocilo

normativna datoteka -e -e z datoteka z normativnimi zapisi, ki omogoca normativno kontrolo

normativna datoteka avtorjev neustr., gi. normativna datoteka imen avtorjev

normativna datoteka gesel -e -e - z, gi. normativna datoteka predmetnih oznak

normativna datoteka imen avtorjev -e -e - z normativna datoteka, v kateri so navedeni podatki o avtorjih

normativna datoteka predmetnih oznak -e -e z normativna datoteka, v kateri so navedene predmetne oznake in podatki o njih; sin. normativna datoteka gesel

normativna kontrola -e -e z obvezni postopki, s katerimi se v katalogu, bibliografiji zagotovi nedvoumna identifikacija avtorjev, naslovov (1) in vsebinskih oznak ter njihovo povezovanje s pripadajocimi bibliografskimi vpisi

normativna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka z normativnimi zapisi, ki omogoca normativno kontrolo; sin. normativna zbirka

normativna zbirka -e -e z, gl. normativna podatkovna zbirka

normativna znacnica -e -e z enotna znacnica v normativnem zapisu

normativni -a -o prid. 1. ki doloca predpisano obliko podatkov, npr. normativna znacnica, normativna kontrola 2. ki se nanasa na normativ, npr. normativno navodilo

normativni vpis -ega -a m katalozni vpis, ki se zacenja z iskalnim elementom v obliki enotne znacnice, lahko pa vsebuje se opombe, variantne znacnice in sorodne znacnice; prim, normativni zapis, bibliografski vpis (2), pregledni listek

normativni zapis -ega -a m racunalniski zapis (1) normativnega vpisa; prim. napotilni zapis, normativni vpis

nosilec avtorske pravice -lea - - [uc] m kdor ima avtorsko pravico; sin. lastnik avtorske pravice

nosilec odgovornosti -lea - [uc] m, v kataiogizaciji kdor je kakorkoli odgovoren za intelektualno ali umetnisko vsebino dela; sin. avtor (2)

nosilec projekta -lea - [uc] m oseba, ki je odgovorna za pripravo dokumentacije, potek projekta in porocanje o njem

nosilka avtorske pravice -e - [uk] z zenska, ki ima avtorsko pravico; sin. lastnica avtorske pravice

nosilka odgovornosti -e - [uk] z, v kataiogizaciji 1. zenska, ki je kakorkoli odgovorna za intelektualno ali umetnisko vsebino dela; sin. avtorica (2) 2. korporacija, odgovorna za intelektualno ali umetnisko vsebino dela

nosilka projekta -e - [uk] z zenska, ki je odgovorna za pripravo dokumentacije, potek projekta in porocanje o njem

NOT NOT-a [not] m, ang. 1. pri poizvedovanju simbol za logicni operator konjunkcije 2. skrajsana oblika kombinacije operatorjev AND in NOT

nota -e z 1. graficni znak za zapisovanje glasbenih tonov 2. mn., zarg. muzikalija

notacija -e z 1. v klasifikaciji sistem oznacevanja skupin v klasifikacijskem sistemu s crkami, stevkami, simboli ali njihovimi kombinacijami 2. gl. klasifikacijska oznaka in vrstilec

notna knjiga -e -e z publikacija s pisanimi, tiskanimi glasbenimi deli v notni pisavi; prim, muzikalija

notni papir -ega -ja m, v papirnistvu papir z notnim crtovjem

notni zapis -ega -a m zapis (1) glasbe z notami (1)

notno gradivo -ega -a s, gi. muzikalija

notr. str. ov. lista okrajs. (notranja stran ovojnega lista) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je pri opisovani enoti navedeni podatek na notranji strani ovojnega lista

notranja abeceda -e -e z 1. razvrstitev bibliografskih ali kataloznih enot v okviru iste znacnice, gesla po abecedi naslovov ali drugih elementov 2. abecedna razvrstitev po vseh crkah iztocnice in nato besed, ki sooblikujejo znacnico, geslo, naslov; sin. fina abeceda, stroga abeceda; ant. groba abeceda

notranja platnica neustr., gi. notranja stran platnice

notranja stran ovojnega lista -e -i - z 1. v knjigovestvu notranji del sprednjega ali zadnjega ovojnega lista; prim, notranja stran platnice 2. gl. notr. str. ov. lista

notranja stran platnice -e -i - z, v knjigovestvu notranji del sprednje ali zadnje platnice, ki ga navadno spojni list veze s knjiznim blokom; prim, notranja stran ovojnega lista (1)

notranja ureditev kataloga neustr., gl. ureditev kataloga

notranje krajsanje -ega -a s, gl. sredinsko krajsanje in sredinski odrez

notranje poslovanje knjiznice -ega -a - s knjiznicno poslovanje, ki ni povezano z javnostjo, npr. racunovodstvo, obdelava

notranji odrez -ega -eza m, gl. sredinski odrez in sredinsko krajsanje

notranji pregib -ega -a m, v knjigovestvu pregib med platnico in knjiznim blokom; prim, zunanji pregib

notranji rob knjige -ega -a - m, v knjigovestvu skrajni zunanji del knjiznega bloka; prim, zunanji rob knjige

nova izdaja -e -e z izdaja, ki prinasa bistvene spremembe v odnosu do predhodnje, prvotne izdaje, tako da predstavlja novo delo s spremenjenim ali enakim naslovom

nova serija -e -e z 1. serijska publikacija, ki je po daljsi prekinitvi zacela ponovno izhajati, vendar z novim stevilcenjem (2); sin. nova vrsta (1) 2. gl. n. s. in n. v.

nova vrsta -e -e z 1. serijska publikacija, ki je po daljsi prekinitvi zacela ponovno izhajati, vendar z novim stevilcenjem (2); sin. nova serija (1) 2. gl. n. v. in n. s.

noviteta -e z 1. publikacija, ki je izsla nedavno; sin. novost (1); prim, knjizna novost (1) 2. dokument, publikacija, ki je pred kratkim prisla v knjiznico; sin. novost (2); prim, novo knjiznicno gradivo (1)

novo knjiznicno gradivo -ega -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je bilo pridobljeno nedavno; prim, noviteta (2)

novost -i z 1. publikacija, ki je izsla nedavno; sin. noviteta (1); prim, knjizna novost (1) 2. dokument, publikacija, ki je pred kratkim prisla v knjiznico; sin. noviteta (2)

NSK -ja [ngsgkg] m, krat., gl. Narodna in studijska knjiznica

nudenje informacijskih virov -a - s omogocanje dostopa do informacijskih virov dolocene knjiznice, informacijskega centra

NUK NUK-a [nuk] m, krat., gl. Narodna in univerzitetna knjiznica

numerator -ja m priprava, navadno rocna, za ostevilcenje z zaporednimi stevilkami, npr. za inventarne stevilke

numericna baza podatkov -e -e - z, gl. numericna podatkovna zbirka

numericna klasifikacija -e -e z klasifikacijski sistem s klasifikacijskimi oznakami, sestavljenimi iz stevk; prim, alfanumericna klasifikacija

numericna oznaka -e -e z, gl. stevilcna oznaka

numericna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka (2), v kateri so pretezno stevilski podatki, navadno namenjeni nadaljnji obdelavi; sin. numericna baza podatkov, numericna zbirka; prim, besedilna podatkovna zbirka

numericna zbirka -e -e z, gl. numericna podatkovna zbirka

numericni podatek -ega -tka m podatek, ki ga predstavljajo stevke; sin. stevilski podatek; ant. crkovni podatek; prim, alfanumericni podatek

numericni znak -ega -a m znak, ki predstavlja stevko; sin. stevilski znak; prim. crkovni znak, alfanumericni znaki

numerus currens -a -a [kurens] m, lat. zaporedna stevilka kot kriterij za mehanicno razvrscanje gradiva, npr. postavitev po numerusu currensu; sin. tekoca stevilka (4)

0

0 neskl. [6] m, krat. (obvezni izvod) pri inventarizaciji oznaka v inventarni knjigi za nacin pridobitve knjiznicnega gradiva z obveznim izvodom; prim. Di

o/m okrajs. (obrat na minuto) v katalogizaciji oznaka merske enote v bibliografskem opisu zvocnih posnetkov pri navedbi hitrosti vrtenja npr. gramofonske plosce

OAI OAl-ja [oai] m, krat. (ang. Open Archive Initiative) organizacija, ki razvija standarde za skupno uporabnost, namenjene ucinkovitejsemu razsirjanju digitalnih vsebin, in vzpodbuja uporabo digitalnih arhivov znanstvenih dokumentov, publikacij

OAIS OAlS-a [oais] m, krat. (ang. Open Archival Information System) gl. Informacijski sistem odprtega arhiviranja

obcasna priloga -e -e z priloga (3) periodicne publikacije, ki ne izhaja redno, ampak se pojavlja obcasno, neredno; prim, redna priloga

obcasno neskl., v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da periodicna publikacija ne izhaja redno

obcasno izhajanje -ega -a s izhajanje serijske publikacije v nedolocenih casovnih intervalih; prim, neredno izhajanje

obcinska knjiznica -e -e z splosna knjiznica za obmocje obcine

obcinska maticna knjiznica -e -e -e z maticna knjiznica za obmocje dolocene obcine

obcinska mreza splosnoizobrazevalnih knjiznic -e -e z, nekdaj knjiznicna mreza splosnih knjiznic na obmocju dolocene obcine

obdelana enota -e -e z enota knjiznicnega gradiva, ki je inventarizirana, katalogizirana, vsebinsko opredeljena, opremljena in postavljena v skladisce, prosti pristop

obdelano gradivo -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je inventarizirano, katalogizirano, vsebinsko opredeljeno, opremljeno in postavljeno v skladisce, prosti pristop; ant. neobdelano gradivo

obdelava -e z evidentiranje, opremljanje in postavitev knjiznicnega gradiva po knjiznicarskih nacelih, standardih, npr. inventarizacija, katalogizacija; sin. knjiznicna obdelava; prim, bibliografska obdelava, dokumentalisticna obdelava

obdelava de visu -e - [vizu] z obdelava z neposrednim ogledom, pregledom posamezne enote knjiznicnega gradiva; sin. obdelava po avtopsiji

obdelava po avtopsiji -e i obdelava z neposrednim ogledom, pregledom posamezne enote knjiznicnega gradiva; sin. obdelava de visu

obdelava podatkov -e - z zbiranje, evidentiranje, urejanje, shranjevanje, iskanje in uporaba podatkov; prim, racunalniska obdelava podatkov

obdelava vsebine dokumentov neustr., gi. vsebinska obdelava

obhodni sistem za varovanje knjiznicnega gradiva -ega -a m gi. pasivni sistem za varovanje knjiznicnega gradiva

obisk -a m stevilo uporabnikov, ki pridejo v knjiznico v dolocenem casovnem obdobju, npr. dnevni obisk, letni obisk

obiskovalec -lea [uc] m, zarg., gl. obiskovalec knjiznice (1, 2)

obiskovalec knjiznice -lea - [uc] m 1. kdor prihaja v knjiznico; sin. knjiznicni obiskovalec (1), obiskovalec (1) 2. kdor v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in gradivo; sin. bralec (1), knjiznicni uporabnik, uporabnik knjiznice, knjiznicni obiskovalec (2), obiskovalec (2), uporabnik (1)

obiskovalka -e [uk] z, zarg., gl. obiskovalka knjiznice (1, 2)

obiskovalka knjiznice -e -e [uk] z 1. zenska, ki prihaja v knjiznico; sin. knjiznicna obiskovalka (1), obiskovalka (1) 2. zenska, ki v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in gradivo; sin. bralka (1), uporabnica knjiznice, knjiznicna obiskovalka (2), knjiznicna uporabnica, obiskovalka (2), uporabnica (1)

objava -e z predstavitev dela javnosti v tiskani, kako drugace razmnozeni ali elektronski obliki, npr. knjizna objava, spletna objava; prim, izdaja

objaviti -im dov. narediti delo javno dostopno v tiskani, kako drugace razmnozeni ali elektronski obliki; sin. publicirati; prim, zaloziti (1)

objavljena bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki je izsla kot samostojna publikacija ali kot dodatek v dokumentu, publikaciji; prim, priknjizna bibliografija, skrita bibliografija

objavljeni dokument -ega -enta m dokument, ki je v tiskani, kako drugace razmnozeni ali elektronski obliki dostopen javnosti, npr. na internetu objavljen dokument; ant. neobjavljeni dokument

objektivna bibliografija -e -e z bibliografija (2) o dolocenem predmetu, kraju, osebi; prim, tematska bibliografija

objektivna osebna bibliografija -e -e -e z bibliografija (2) o doloceni osebi; prim, subjektivna osebna bibliografija

obledel -ela -o prid. ki izgubi prvotno izrazite barve, najpogosteje zaradi starosti, obrabe, npr. obledela pisava

Oblika in struktura korporativnih znacnic -e - -e - - z (krat. OSKZ) standardizirana priporocena pravila o obliki in strukturi korporativnih znacnic, ki jih je v izvirniku izdala IFLA

oblika kataloga -e - z fizicna podoba kataloga (1), npr. listkovna, knjizna, elektronska, racunalniska oblika, mikrooblika; sin. zunanja oblika kataloga

oblikovalec -lea [uc] m oseba ali korporacija, odgovorna za celotno graficno podobo publikacije, vkljucno z oblikovanjem besedila in ilustracij, izbiro materialov in tehnoloskih postopkov; prim, opremljevalec

oblikovalka -e [uk] z zenska, odgovorna za celotno graficno podobo publikacije, vkljucno z oblikovanjem besedila in ilustracij, izbiro materialov in tehnoloskih postopkov; prim, opremljevalka

oblikovana informacijska potreba -e -e -e z informacijska potreba, ki jo posameznik izrazi v okviru svojih sposobnosti, svojega znanja; sin. formalizirana informacijska potreba, izrazena informacijska potreba; prim. potencialna informacijska potreba, neizrazena informacijska potreba, dejanska informacijska potreba

oblikovanje informacijskih virov -a s ustvarjanje novih informacijskih virov iz obstojecih; sin. generiranje informacijskih virov

oblikovanje poizvedbe -a - s, pri poizvedovanju pretvarjanje izrazene informacijske potrebe, informacijskega vprasanja v iskalni izraz z uporabo ustrezne sintakse

oblikovna determinanta -e -e z, gi. formalno dolocilo

oblikovna predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna oznaka, ki oznacuje zvrst ali namembnost dokumenta, publikacije, npr. adresar, kuharski recepti, ucni programi za srednje sole; sin. formalna predmetna oznaka

oblikovno dolocilo -ega -a s, gl. formalno dolocilo

obmocje -a s, v katalogizaciji skupina podatkov bibliografskega opisa z dolocenimi znacilnostmi, npr. obmocje naslova in navedbe odgovornosti, obmocje fizicnega opisa; sin. obmocje bibliografskega opisa

obmocje avtorstva neustr., gl. obmocje naslova in navedbe odgovornosti

obmocje bibliografskega opisa -a - s, gl. obmocje

obmocje fizicnega opisa -a - - s, v katalogizaciji peta skupina podatkov bibliografskega opisa, v kateri je navedena posebna oznaka gradiva in/ali obseg, ilustriranost, druge zunanje podrobnosti, mere in podatki o spremnem gradivu

obmocje impresuma -a - s, gl. obmocje zaloznistva, distribucije

obmocje izdaje -a - s, v katalogizaciji druga skupina podatkov bibliografskega opisa, v kateri so navedeni podatki o izdaji in podatki o odgovornosti za izdajo

obmocje knjizne zbirke -a - - s, v katalogizaciji sesta skupina podatkov bibliografskega opisa, v kateri je naveden naslov zbirke (1), odgovornost za zbirko (1), ISSN zbirke (1) in stevilcenje zbirke

obmocje mednarodne standardne ali druge stevilke -a s nekdaj, gl. obmocje standardne ali druge stevilke in pogojev dobave in obmocje standardne ali druge stevilke in pogojev dostopnosti

obmocje standardne ali druge stevilke in pogojev dobave -a s, v katalogizaciji osma skupina podatkov bibliografskega opisa, ki vsebuje mednarodno standardno stevilko za doloceno vrsto gradiva ali drugo stevilko, npr. zaloznisko stevilko, prstni odtis, in podatke o pogojih dostopnosti; sin. obmocje standardne ali druge stevilke in pogojev dostopnosti in obmocje mednarodne standardne ali druge stevilke

obmocje standardne ali druge stevilke in pogojev dostopnosti -a - s, v katalogizaciji osma skupina podatkov bibliografskega opisa, ki vsebuje mednarodno standardno stevilko za doloceno vrsto gradiva ali drugo stevilko, npr. zaloznisko stevilko, prstni odtis, in podatke o pogojih dostopnosti; sin. obmocje standardne ali druge stevilke in pogojev dobave in obmocje mednarodne standardne ali druge stevilke

obmocje naslova neustr., gl. obmocje naslova in navedbe odgovornosti

obmocje naslova in avtorstva neustr., gl. obmocje naslova in navedbe odgovornosti

obmocje naslova in navedbe odgovornosti -a s, v katalogizaciji prva skupina podatkov bibliografskega opisa, v kateri so navedeni podatki o naslovih, avtorjih

obmocje opomb -a - s, v katalogizaciji sedma skupina podatkov bibliografskega opisa, v kateri so lahko navedene opombe k posameznim elementom predhodnih obmocij in/ali k celotni opisovani enoti

obmocje posebnih podatkov o gradivu -a s, v katalogizaciji tretja skupina podatkov bibliografskega opisa, v kateri so lahko podatki, znacilni za doloceno vrsto gradiva, npr. navedba merila, stevilcenje (2)in/ali casovna oznaka, posebna oblika glasbenega tiska, vrsta in obseg elektronskega vira

obmocje prostega pristopa -a s del obmocja za uporabnike, kjer je gradivo postavljeno v prostem pristopu

obmocje prstnega odtisa -a - - s, v kataiogizaciji osma skupina podatkov bibliografskega opisa starejsih monografskih publikacij, ki vsebuje prstni odtis

obmocje za delo z uporabniki -a s del obmocja za uporabnike, kjer sta knjiznicar in uporabnik v neposrednem stiku, npr. pri referencnemu delu

obmocje za uporabnike -a - - s obmocje v knjiznici, ki je namenjeno uporabnikom

obmocje zaloznistva, distribute -a s, v kataiogizaciji cetrta skupina podatkov bibliografskega opisa, v kateri so navedeni podatki o kraju, krajih izida, zalozniku, zaloznikih, letu izida in tiskanju, izdelavi; sin. obmocje impresuma

obmocna knjiznica -e -e z knjiznica, katere dejavnost je omejena na doloceno ozemlje, upravnopoliticno enoto ali naselje, npr. pokrajinska, regionalna, okrajna, obcinska, mestna, krajevna knjiznica

obmocna mreza splosnoizobrazevalnih knjiznic -e -e z, nekdaj knjiznicna mreza splosnih knjiznic na dolocenem obmocju

obmocni centralni katalog -ega -ega -a m centralni katalog, ki zajema popis knjiznicnega gradiva knjiznic dolocenega obmocja; sin. regionalni katalog

obnavljanje knjiznicne zaloge -a - s, gi. obnavljanje knjiznicne zbirke

obnavljanje knjiznicne zbirke -a s sistematicno, nacrtno pridobivanje in izlocanje knjizicnega gradiva zaradi vzdrzevanja kakovosti knjiznicne zbirke; sin. obnavljanje knjiznicnega fonda, obnavljanje knjiznicne zaloge; prim, upravljanje knjiznicne zbirke

obnavljanje knjiznicnega fonda -a - s, gi. obnavljanje knjiznicne zbirke

obnavljanje podatkovne zbirke -a - s ponovno vzpostavljanje poskodovane, izbrisane podatkovne zbirke, navadno s pomocjo arhivske kopije (1); sin. obnavljanje zbirke podatkov

obnavljanje zbirke podatkov -a s ponovno vzpostavljanje poskodovane, izbrisane zbirke podatkov, navadno s pomocjo arhivske kopije (1); sin. obnavljanje podatkovne zbirke

obnoviti narocilo -m - dov. podaljsati obstojece narocnisko razmerje za naslednje dogovorjeno obdobje, npr. obnoviti letno narocilo; prim, preklicati stalno narocilo

obojestranski disk -ega -a m (ang. DualDisc) opticni disk, ki ima na eni strani zapis (1) kot zvocni CD, na drugi strani pa kot DVD

obojestranski tisk -ega -a m, gi. dvostranski tisk

obraba gradiva -e - z poskodbe knjiznicnega gradiva, ki nastanejo zaradi njegove pogoste in/ali neprimerne uporabe

obrabljena knjiga -e -e z zaradi pogoste in/ali neprimerne uporabe poskodovana knjiga, ki ni primerna za nadaljnjo uporabo

obrabljena vezava -e -e z vezava, ki je poskodovana zaradi pogoste in/ali neprimerne uporabe gradiva

obracalka -e z pravokoten koscek usnja, prilepljen na stranski rob navadno srednjeveskih folijev (1), listov zaradi zascite pri njihovem obracanju

obrat -ata m 1. zasuk okrog osi, npr. obrati na minuto 2. zarg. gl. obrat knjiznicnega fonda in obrat knjiznicne zbirke

obrat knjiznicne zaloge -ata m, gl. obrat knjiznicnega fonda in obrat knjiznicne zbirke

obrat knjiznicne zbirke -ata m statisticni podatek o tern, koliksen del knjiznicne zbirke je bil v dolocenem casovnem obdobju v uporabi; sin. obrat (2), obrat knjiznicnega fonda, obrat knjiznicne zaloge

obrat knjiznicnega fonda -ata - m statisticni podatek o tern, koliksen del knjiznicnega fonda je bil v dolocenem casovnem obdobju v uporabi; sin. obrat (2), obrat knjiznicne zbirke, obrat knjiznicne zaloge

obrat na minuto -ata m, nav. v mn. 1. merska enota za navajanje hitrosti vrtenja fizicnega nosilca pri predvajanju 2. gl. o/m

obratni tisk -ega -a m tisk navadno dveh besedil, ki se zacenjata vsako na svojem koncu knjige in se v sredini srecata; sin. tete-beche; prim, besedilo, tiskano v obratni smeri

obrazec -zca m 1. list z okvirnim besedilom in rubrikami za vnos ustreznih podatkov, npr. obrazec za izposojo; sin. formular 2. zarg. gl. zaslonski obrazec

obrazec za izposojo -zca - m, gl. zadolznica

obrazec za medknjiznicno izposojo -zca m, gl. medknjiznicna zadolznica

obreza -e z, v knjigovestvu zunanji robovi obrezanega knjiznega bloka, npr. a) po mestu: zgornja, sprednja, spodnja obreza b) po izvedbi: okrogla, ravna obreza c) po obarvanju: bela, zlata, srebrna, barvasta obreza

obrobna pripomba -e -e z kratka oznacba ali razlaga na robu rokopisa ali knjige; sin. robna opomba; prim, marginalija

obrobnica -e z, gl. marginalija

obseg -ega m, v katalogizaciji element bibliografskega opisa, ki navaja stevilo strani, listov, stolpcev, prilog, zvezkov, kosov; sin. fizicni obseg; prim, obseg knjige

obseg fonda -ega - m, gl. obseg knjiznicne zbirke

obseg knjige -ega - m stevilo strani, listov, stolpcev, pol, zvezkov, prilog v knjigi

obseg knjiznicne zbirke -ega - m velikost knjiznicne zbirke (2), izrazena v stevilu naslovov, enot knjiznicnega gradiva; sin. obseg fonda, obseg zaloge, obseg zbirke

obseg zaloge -ega - m, gl. obseg knjiznicne zbirke

obseg zbirke -ega - m, gl. obseg knjiznicne zbirke

obstojni papir neustr., gl. casovno obstojni papir

obvezni element bibliografskega opisa -ega -enta - m, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki po dolocilih katalogizacijskih pravil v bibliografskem opisu ne sme manjkati; ant. neobvezni element bibliografskega opisa

obvezni izvod -ega -oda m 1. izvod, ki ga mora po zakonu zavezanec, navadno izdelovalec ali zaloznik, oddati doloceni ustanovi, organu; sin. dolznostni izvod, obvezni primerek; prim, arhivski izvod, obvezno posiljanje tiskov 2. izvod, ki ga mora zavezanec po pogodbi, dogovoru oddati knjiznici 3. gl. O

obvezni primerek -ega -rka m, gl. obvezni izvod in dolznostni izvod

obvezno polje -ega -a s polje, ki po dolocilih pravilnika za vnos, racunalnisko obdelavo podatkov ne sme ostati neizpolnjeno; ant. neobvezno polje

obvezno posiljanje tiskov -ega -a - s z zakonom predpisano oddajanje obveznega izvoda tiskanih publikacij doloceni ustanovi, organu; prim. obvezni izvod

ocena -e z kriticen prikaz z vrednotenjem objavljenega, izvedenega dela; prim, kritika, recenzija (3)

OCLC ocLC-ja [oceelce -eja tudi ousielsi] m, krat. (ang. Online Computer Library Center) mednarodni bibliografski servis (2) s sedezem v Dublinu, ZDA

OCR 0CR-a [oceer -era] m, krat. (ang. Optical Character Recognition) gl. opticno prepoznavanje znakov in opticno razpoznavanje znakov

ocetno ime -ega -na m, gl. patronimik

odcepitev serijske publikacije -tve - z izlocitev dela serijske publikacije, ki postane samostojna serijska publikacija; prim, razcepitev serijske publikacije, zdruzitev serijske publikacije, prevzem serijske publikacije

oddaljena podatkovna zbirka -e -e -e z, gl. podatkovna zbirka z dostopom na daljavo

oddaljena zbirka neustr., gl. podatkovna zbirka z dostopom na daljavo

oddaljeni dostop -ega -opa m, gl. dostop na daljavo

oddaljeni elektronski vir -ega -ega -a m 1. elektronski vir (1), dostopen po omrezju, npr. spletna stran, podatkovna zbirka na spletu 2. v kataiogizaciji elektronski vir (1), ki ni na fizicnem nosilcu, ki ga lahko uporabnik, katalogizator sam vstavi v periferno enoto; prim, lokalni dostop (2)

oddelcna citalnica -e -e z citalnica, ki je sestavni del dolocenega oddelka

oddelcna knjiznica -e -e z 1. knjiznica, ki deluje v okviru delovne ali organizacijske enote, strokovne sluzbe zavoda, podjetja 2. visokosolska knjiznica na oddelku fakultete; sin. seminarska knjiznica

oddelcna postavitev -e -tve z postavitev knjiznicnega gradiva (1) v dolocen oddelek, kjer je namenjeno predvsem za uporabo knjiznicnih delavcev; prim, redna postavitev

oddelek -lka m organizacijska enota v knjiznici, ki opravlja specificno vrsto knjiznicne dejavnosti (npr. oddelek za izposojo, oddelek za katalogizacijo, rokopisni oddelek), ali je namenjena specificni vrsti uporabnikov (npr. otroski oddelek)

oddelek za delo z uporabniki -lka m oddelek v knjiznici, ki izvaja dejavnosti, neposredno povezane z njenimi uporabniki, npr. oddelek za izposojo, informacijski oddelek; prim, interna strokovna sluzba

oddelek za dopolnjevanje knjiznicnega gradiva -lka m oddelek v knjiznici, ki dopolnjuje knjiznicni fond z nakupi, zamenjavami, darovi, obveznim izvodom; sin. oddelek za pridobivanje knjiznicnega gradiva, nabavni oddelek

oddelek za formalno obdelavo neustr., gl. oddelek za opisno katalogizacijo

oddelek za izposojo -lka m oddelek v knjiznici, ki izposoja knjiznicno gradivo na dom in vodi ustrezne evidence; sin. izposoja (2), izposojevalna sluzba

oddelek za katalogizacijo -lka m oddelek v knjiznici, ki se ukvarja z izdelavo kataloznih vpisov in zdruzuje funkcije opisne katalogizacije in vsebinske obdelave

oddelek za medknjiznicno izposojo -lka m oddelek v knjiznici, ki izvaja medknjiznicno izposojo in posredovanje dokumentov

oddelek za opisno katalogizacijo -lka m oddelek v knjiznici, ki se ukvarja z izdelavo kataloznih vpisov za abecedni imenski katalog

oddelek za pridobivanje knjiznicnega gradiva -lka m oddelek v knjiznici, ki dopolnjuje knjiznicni fond z nakupi, zamenjavami, darovi, obveznim izvodom; sin. oddelek za dopolnjevanje knjiznicnega gradiva, nabavni oddelek

oddelek za stvarno katalogizacijo -lka m, nekdaj, gl. oddelek za vsebinsko obdelavo

oddelek za vsebinsko obdelavo -lka m oddelek v knjiznici, ki se ukvarja z dolocanjem vsebinskih oznak; sin. oddelek za stvarno katalogizacijo

odgovorni urednik -ega -a m urednik (1), ki je pravno odgovoren za vsebino publikacije; prim, glavni urednik (2), tehnicni urednik

odjava -e z, v racunalnistvu varovanju podatkov namenjen postopek, pri katerem se uporabnik po koncanem delu logicno izkljuci iz racunalniskega sistema, informacijskega vira; prim, prijava

odjemalec -lea [uc] m, v racunalnistvu racunalniski program, ki posilja zahteve strezniku in od njega sprejema rezultate; prim, streznik (1)

ODK ODK-ja [odeka] m, krat., gl. Osrednja druzboslovna knjiznica Jozeta Goricarja

ODKJG ODKJG-ja [odekajaga] m, krat., gl. Osrednja druzboslovna knjiznica Jozeta Goricarja

odlomek -mka m krajsi, navadno vsebinsko zakljucen del kakega besedila, umetniskega dela

odnos asociacije neustr., gi. asociativni odnos

odnos del-celota -osa - m, gl. partitivni odnos

odnos ekvivalence neustr., gl. ekvivalencni odnos

odnos enakosti -osa - m, gl. ekvivalencni odnos

odnos nadrejenosti -osa - m, pri vsebinski obdelavi hierarhicni odnos, pri katerem je pojem uvrscen visje v hierarhiji; ant. odnos podrejenosti

odnos podrejenosti -osa - m, pri vsebinski obdelavi hierarhicni odnos, pri katerem je pojem uvrscen nizje v hierarhiji; ant. odnos nadrejenosti

odnosi z javnostmi -ov m, mn. komunikacijska politika knjiznice zaradi ustvarjanja pozitivne podobe v javnosti; sin. stiki z javnostjo

odpis -a m 1. izbris knjiznicnega gradiva iz knjiznicnih evidenc 2. zarg. vse knjiznicno gradivo, ki je bilo v dolocenem casu odpisano

odpisana knjiga -e -e z knjiga, ki je bila izbrisana iz knjiznicnih evidenc in odstranjena iz knjiznicnega fonda

odpisani izvod knjiznicnega gradiva -ega -oda - - m izvod knjiznicnega gradiva, ki je bil izbrisan iz knjiznicnih evidenc in odstranjen iz knjiznicnega fonda; prim, izloceni izvod knjiznicnega gradiva

odpisano neskl., pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, ki pove, da je publikacija, dokument odpisan in zato ni dostopen

odpisano knjiznicno gradivo -ega -ega -a s knjiznicno gradivo, ki je izbrisano iz knjiznicnih evidenc in odstranjeno iz fonda; prim, izloceno knjiznicno gradivo

odpisati knjiznicno gradivo -sem dov. izbrisati iz knjiznicnih evidenc knjiznicno gradivo, ki je odstranjeno iz fonda; prim, izlociti knjiznicno gradivo

odposiljatelj -a m, gl. adresant

odpfta polica -e -e z, zarg., gl. polica

odprti impresum -ega -a m, v katalogizaciji impresum (2), znacilen za nezakljucene monografske in serijske publikacije, pri katerem je navedeno samo leto izida prvega zvezka, kosa, letnika, ne pa leto izida zadnjega zvezka, kosa, letnika; prim, odprti vpis

odprti vpis -ega -a m katalozni vpis serijske publikacije ali monografske publikacije v vec zvezkih, kosih, ki se izhaja ali je v knjiznici nekompletna in zato v bibliografskem opisu nekateri podatki niso vpisani, npr. koncna letnica, stevilo zvezkov, kosov, stevilcenje in/ali casovna oznaka zadnjega zvezka, kosa; prim, odprti impresum

odprto obmocje -ega -a s obmocje v knjiznici, ki je dostopno vsem obiskovalcem, tudi neclanom knjiznice; ant. zaprto obmocje

odprtost -i z stevilo ur, navadno dnevno ali tedensko, ko je knjiznica odprta za uporabnike

odrabljeno knjiznicno gradivo -ega -ega -a s knjiznicno gradivo, ki ga je uporabnik knjiznice prenehal uporabljati

odrez -eza m, pri poizvedovanju izpuscanje delov besed, besednih zvez, navadno predpon in/ali pripon, v iskalnem izrazu, npr. desni odrez, levi odrez, sredinski odrez; sin. krajsanje (2); prim, maskiranje

odtis -a m, v tiskarstvu kar se prenese z doloceno tiskarsko tehniko na papir ali drugo tiskovno podlago, npr. krtacni odtis, poskusni odtis

odtis mikrofilmske kopije -a m na papir odtisnjena slika mikrofilmskega posnetka v naravni velikosti originalnega dokumenta

odvecni izvod -ega -oda m izvod, ki ga knjiznica ne potrebuje, ker jih ima zadostno stevilo

odvecnost -i z, gl. redundantnost

odziv -a m, pri poizvedovanju mera kakovosti poizvedbe (1), izrazena z razmerjem med stevilom relevantnih zadetkov in stevilom vseh relevantnih dokumentov v podatkovni zbirki; sin. priklic

ofsetni tisk -ega -a m, v tiskarstvu najbolj razsirjen strojni ploski tisk, primeren za visoke naklade

oglasna priloga -e -e z priloga (3) z oglasi, razglasi, razpisi, npr. oglasna priloga uradnega lista

oglati oklepaj -ega -a m, (znak [ ] ), v katalogizaciji locilo, ki v posameznih obmocjih bibliografskega opisa obdaja elemente, najdene zunaj predpisanega vira podatkov, ali katalogizatorjeve vrinke

ogledna stevilka -e -e z stevilka serijske publikacije, ki jo knjigarna, zaloznik poslje knjiznici kot ponudbo za narocilo

ogledni izvod -ega -oda m 1. izvod publikacije, ki je v knjigarni, na razstavi namenjen listanju, ogledovanju; sin. ogledni primerek (1) 2. izvod publikacije, ki ga knjigarna, zalozba poslje knjiznici kot ponudbo za nakup; sin. ogledni primerek (2); prim, akviziterski izvod, promocijski izvod, reklamni izvod

ogledni primerek -ega -rka m 1. izvod publikacije, ki je v knjigarni, na razstavi namenjen listanju, ogledovanju; sin. ogledni izvod (1) 2. izvod publikacije, ki ga knjigarna, zalozba poslje knjiznici kot ponudbo za nakup; sin. ogledni izvod (2); prim, akviziterski primerek, promocijski izvod, reklamni izvod

OHK OHK-ja [ohaka] m, krat., gl. Osrednja humanisticna knjiznica

0I neskl. [oi] m, krat. (ozji izraz) pri normativni kontroli oznaka v normativnem zapisu, ki oznacuje ozji izraz

ojacena vezava -e -e z, v knjigovestvu posebej za izposojo v javnih knjiznicah prirejena knjizna vezava; prim, knjiznicna vezava

ok. okrajs. (okoli; lat. circa) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pred podatkom, npr. trajanje posnetka, leto izida, ki je samo ocenjen, npr. ok. 1920; sin. ca

oklepaj -a m (znak ()) 1. v UDK simbol, ki se samostojno ali skupaj z drugimi znaki uporablja za oznacevanje nekaterih splosnih privesnih vrstilcev; prim, okrogli oklepaj (1) 2. pri poizvedovanju matematicni znak v logicnem izrazu

okovje -a s kovinski deli na platnicah srednjeveskih knjig, namenjeni zasciti in/ali okrasu, npr. gumbi, zapona; sin. kovinsko okovje

okrajna knjiznica -e -e z knjiznica, ki deluje za potrebe uporabnikov na obmocju okraja; sin. distriktna biblioteka; prim, okrozna knjiznica

okrajsani opis -ega -a m, zastar., gl. skrajsani bibliografski opis

okrajsava -e z del besede, besedne zveze, okrnjen na nezacetnem delu, npr. ilustr., zvd., rkp.; sin. krajsava; prim, kratica

okrogli oklepaj -ega -a m (znak ( ) ) 1. locilo, ki v posameznih obmocjih bibliografskega opisa obdaja dolocene elemente, npr. navedbo zbirke, dopolnilo h kraju izida; prim, oklepaj (1) 2. locilo, ki obdaja kvalifikator ali dolocila v korporativni znacnici

okrozna knjiznica -e -e z knjiznica, ki deluje za potrebe uporabnikov na obmocju okrozja; prim, okrajna knjiznica

oktav -a m (simbol 8°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti osmine tiskovne pole; sin. osmerka

oktodec -a m, gl. osemnajsterka

omejena dostopnost -e -i z omejitev uporabe gradiva glede na vrsto, povprasevanje po njem, na cas, ki je krajsi od obicajnega roka izposoje; prim, casovno omejena dostopnost, delna dostopnost

omejena izposoja -e -e z prepoved izposoje na dom za redko in dragoceno gradivo, prirocnike, posamezne stevilke casopisja

omejena naklada -e -e z, v tiskarstvu naklada, ki izide z nekim namenom navadno v manjsem in natancno dolocenem stevilu izvodov, npr. bibliofilska naklada

omejevalec iskanja -lea - [uc] m, pri poizvedovanju kriterij za omejevanje iskanja

omejevanje iskanja -a - s, pri poizvedovanju ozanje iskanja z dodatnimi kriteriji, npr. z jezikom, datumom izida, tipom dokumenta

omrezevanje knjiznic -a - s opremljanje knjiznic z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za vkljucevanje v racunalniska omrezja

omrezje -a s, gl. racunalnisko omrezje

on-line neskl. [onlajn] prid., gl. online

onlajn neskl., prid., gl. online

online neskl. [onlajn] prid., ang. ki je interaktivno dostopen v oddaljenem racunalniskem sistemu; sin. onlajn, on-line

online dostop - -opa [onlajn] m, gl. mrezni dostop

online iskanje - -a [onlajn] s interaktivno iskanje v elektronskih virih z dostopom na daljavo

online javno dostopni katalog neustr., gl. javni racunalniski katalog

online katalog - -a [onlajn] m interaktivni racunalniski katalog dostopom na daljavo

online podatkovna zbirka - -e -e [onlajn] z interaktivna podatkovna zbirka z dostopom na daljavo

online poizvedba - -e [onlajn] z poizvedba, opravljena interaktivno na oddaljenem elektronskem viru

online poizvedovanje - -a [onlajn] s interaktivno poizvedovanje v elektronskih virih z dostopom na daljavo

online storitev - -tve [onlajn] z interaktivna elektronska storitev z dostopom na daljavo

online vzajemna katalogizacija neustr., gi. vzajemna katalogizacija

OPAC OPAC-a [opak] m, krat. (ang. Online Public Access Catalogue) gl. javni racunalniski katalog

OPAC-terminal -a [opak] m uporabniski terminal za delo z javnim racunalniskim katalogom

OpenURL povezovalnik a [oupan urala] m (ang. OpenURL Resolver) gl. povezovalnik

operand -a m, v informatiki podatek v iskalnem izrazu, nad katerim se izvede operacija, izrazena z operatorjem, operatorji

operator -ja m, v informatiki znak v iskalnem izrazu, ki doloca operacijo, ki naj se izvede nad operandom, operandi, npr. logicni operator, operator blizine

operator blizine -ja - m, v informatiki operator, ki doloca, koliksna sme biti v znakih, besedah izrazena razdalja med operandoma; sin. operator razdalje, operator sosledja; prim, logicni operator, relacijski operator

operator razdalje -ja - m, gl. operator blizine

operator sosledja -ja - m, gl. operator blizine

operno besedilo -ega -a s, gl. libreto

opisna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki poleg osnovnih bibliografskih elementov dodaja opisu bibliografske enote (1) se druge, podrobnejse podatke; sin. deskriptivna bibliografija; prim, popisna bibliografija, opozorilna bibliografija

opisna bibliografska obdelava -e -e -e z bibliografska obdelava, ki v bibliografskem opisu prinasa tudi natancnejsi fizicni opis bibliografske enote (1), npr. podatek o papirju, vezavi, ilustracijah, obsegu; sin. deskriptivna bibliografska obdelava

opisna katalogizacija -e -e z izdelava kataloznih vpisov, kataloznih zapisov brez vkljucevanja vsebinskih oznak; sin. katalogizacija (2), abecedna imenska katalogizacija, deskriptivna katalogizacija, imenska katalogizacija; prim, predmetna katalogizacija, stvarna katalogizacija

opisni element neustr., gl. element bibliografskega opisa

opisovana enota -e -e z, v katalogizaciji, bibliografiji publikacija, dokument, ki se ga trenutno katalogizira, bibliografira; sin. predloga; prim, opisovana publikacija, opisovani dokument, bibliografska enota (1), katalogizacijska enota

opisovana publikacija -e -e z, v kataiogizaciji, bibiiografiji publikacija, ki se jo trenutno katalogizira; prim, predloga, opisovani dokument

opisovani dokument -ega -enta m, v kataiogizaciji, bibiiografiji dokument, ki se ga trenutno katalogizira, bibliografira; prim, predloga, opisovana publikacija

opisovani izvod -ega -oda m, v kataiogizaciji, bibiiografiji posamezni izvod opisovane publikacije, na katerega posebnosti se posebej opozori v opombi o izvodu, npr. izvod z avtorjevim posvetilom

opistograf -a m papirusov zvitek, pergament (2), pri katerem se besedilo s sprednje strani nadaljuje na hrbtni strani; prim, anopistograf

opistografski tisk -ega -a m, v tiskarstvu dvostranski tisk najzgodnejsih knjig; prim, anopistografski tisk

opomba -e z 1. krajse pojasnilo, pripis k besedilu; sin. glosa; prim, komentar 2. dopolnilo k bibliografskemu opisu z dodatnimi podatki o vsebini in/ali obliki bibliografske enote (1); sin. bibliografska opomba 3. v kataiogizaciji element bibliografskega opisa v obmocju opomb, npr. opomba o prevodu

opomba na dnu strani neustr., gi. opomba pod crto

opomba o bibiiografiji -e - - z, v kataiogizaciji opomba, ki jo uvaja izraz bibliografija in ki pove, da publikacija v dodatku (2) na dolocenih straneh vsebuje bibliografijo, seznam uporabljenih virov in/ali priporocene literature

opomba o bibliografskem citatu -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa starejsih knjig, ki vsebuje bibliografski citat (2)

opomba o dodatkih k vsebini -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki vsebuje podatke o dodatkih, kazalih, bibliografijah, povzetkih

opomba o izvirnem naslovu -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki vsebuje izvirni naslov prevedenega dela, objavljenega v opisovani enoti

opomba o prevodu -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki vsebuje izvirni naslov dela v jeziku, iz katerega je delo prevedeno

opomba o vsebini -e z, v kataiogizaciji element bibliografskega opisa, ki vsebuje seznam sestavnih delov opisovane enote, podatke o dodatkih, kazalih, bibliografijah, povzetkih

opomba pod cfto -e - z opomba, napisana pod besedilom (2)

opomin -a m obvestilo, s katerim knjiznica opozori uporabnika, da je posojenemu gradivu potekel rok izposoje; prim, zamudnina

opornik -a m, gl. 1. knjizni opornik 2. opornik listkov in katalozni opornik

opornik listkov -a - m pripomocek, ki daje oporo kataloznim listkom v kataloznem predalu; sin. opornik (2), katalozni opornik; prim, katalozni pregradnik

opozorilna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki obvesca o novostih na knjiznem trgu, v knjiznici; sin. informativna bibliografija, signalna bibliografija; prim, opisna bibliografija, popisna bibliografija

oprema knjige -e - z, gi. knjizna oprema

oprema knjiznicnega gradiva -e z oznaka lastnistva, signatura, scitni ovitek (2), knjizni listek in knjizni zepek, ki se doda vsakemu kosu knjiznicnega gradiva pred postavitvijo

oprema za reprodukcijo -e i tehnicne naprave za reprodukcijo vseh vrst knjiznicnega gradiva na katerem koli mediju (1), npr. za izdelovanje fotokopij, fotografskih posnetkov, predvajanje filmov, zvocnih posnetkov

opremljanje gradiva -a - s dodajanje oznake lastnistva, signature, lahko tudi scitnega ovitka (2), knjiznega listka in knjiznega zepka vsakemu kosu knjiznicnega gradiva pred postavitvijo

opremljevalec -lea [uc] m avtor knjizne opreme; prim, oblikovalec

opremljevalka -e [uk] z avtorica knjizne opreme; prim, oblikovalka

opticna plosca -e -e z, gl. opticni disk in laserski disk

opticni bralnik -ega -a m naprava za pretvorbo opticnih analognih podatkov v digitalne; sin. opticni citalnik, skener

opticni citalnik -ega -a m, gl. opticni bralnik

opticni disk -ega -a m disk za lasersko zapisovanje (2) in branje (4) zvocnih zapisov (npr. CD), videozapisov (npr. videodisk) ter racunalniskih podatkov in programov (npr. CD-ROM); sin. laserski disk, opticna plosca, laserska plosca

opticni medij -ega -a m fizicni medij za shranjevanje podatkov s pomocjo laserskega zarka, npr. opticni disk; sin. opticni nosilec, laserski nosilec, laserski medij

opticni nosilec -ega -a [uc] m fizicni medij za shranjevanje podatkov s pomocjo laserskega zarka, npr. opticni disk; sin. opticni nosilec, laserski nosilec, laserski medij

opticni zapis -ega -a m zapis (1) podatkov, sporocil, berljiv z laserskim zarkom, npr. na laserskem disku; sin. laserski zapis; prim, magnetni zapis

opticno prepoznavanje znakov -ega -a - s (krat. OCR) racunalniska obdelava podatkov, pri kateri se z ocmi citljivo besedilo pretvori v racunalnisko citljiv zapis; sin. opticno razpoznavanje znakov

opticno razpoznavanje znakov -ega -a - s (krat. OCR) racunalniska obdelava podatkov, pri kateri se z ocmi citljivo besedilo pretvori v racunalnisko citljiv zapis; sin. opticno prepoznavanje znakov

optofon -a m naprava za pretvarjanje graficnih znakov v zvocne signale, zlasti za pomoc slepim pri branju

opus -a m celotno delo kakega ustvarjalca, zlasti v literaturi in glasbi

opustitev -tve z, v katalogizaciji izpuscanje dolocenih podatkov, ki se v nekaterih primerih oznaci s tremi pikami

opuscaj -a m (znak ' ) graficno znamenje za oznacevanje izpuscene crke; sin. apostrof (1)

OR OR-a [or] m, ang., pri poizvedovanju simbol za logicni operator disjunkcije

organ politicnoteritorialne enote -a m, v kataiogizaciji korporacija, ki jo ustanovi ali upravlja politicnoteritorialna enota in ki opravlja zakonodajne, sodne, upravne, informativne, vojaske ali diplomatske dejavnosti, npr. skupscina, ministrstvo, sodisce, enota oborozenih sil, diplomatsko predstavnistvo; prim, institucija politicnoteritorialne enote

organizacija knjiznice -e - z znacilna ureditev prostora, strokovnega poslovanja in vodenja v knjiznici; prim, knjiznicni menedzment (1)

Organizacija znanja -e - z strokovna revija na podrocju knjiznicnih informacijskih sistemov in informacijskih znanosti, ki jo izdaja Institut informacijskih znanosti od leta 2002 kot cetrtletnik tudi v elektronski izdaji, in je nadaljevanje casopisa COBISS obvestila

orientacijska informacija -e -e z informacija (1) o knjiznicnih storitvah, virih in gradivu

orientalska knjiga -e -e z, gi. japonska vezava

original -a m 1. delo v obliki in jeziku nastanka; sin. izvirnik (1), izvirno delo (1), originalno delo; ant. plagiat; prim, izvirno besedilo (1), predelano delo 2. prvi, prvotni izvod, primerek listine, publikacije; sin. izvirnik (2); prim. kopija, reprodukcija (1)

originalna izdaja -e -e z, gi. izvirna izdaja

originalne platnice -ih -nic z, mn., gi. izvirne platnice

originalni dokument -ega -enta m, gi. izvirni dokument

originalni naslov -ega -ova m, gi. izvirni naslov

originalno delo -ega -a s, gl. izvirno delo (1) in izvirnik (1)

ornamentika -e z likovno okrasje dokumenta, publikacije, npr. ornamentika srednjeveskega kodeksa

osebje knjiznice -a - s v knjiznici zaposleni delavci; sin. knjiznicno osebje; prim, knjiznicarski kader

osebna avtorica -e -e z, gl. individualna avtorica

osebna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije dolocenega avtorja in/ali publikacije, dokumente o njem; sin. personalna bibliografija; prim, objektivna osebna bibliografija, subjektivna osebna bibliografija

osebna knjiznica -e -e z knjiznica, ki je osebna last in je namenjena uporabi zlasti dolocenega posameznika

osebna znacnica -e -e z avtorska znacnica za ime individualnega avtorja, avtorice; prim, korporativna znacnica, predmetna znacnica

osebni avtor -ega -ja m, gl. individualni avtor

osebni podatek -ega -tka m, nav. v mn. podatek o posamezniku, npr. ime, priimek, naslov clana knjiznice, katerega zbiranje in varovanje predpisuje poseben zakon

osebni racunalnik -ega -a m (krat. PC) splosnonamenski racunalnik, namenjen delu enega uporabnika; prim, delovna postaja, terminal

osebno ime -ega -na s lastno ime cloveka; sin. ime (2)

osebno kazalo -ega -a s, gl. kazalo oseb

osemnajsterka -e z (simbol 18°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti osemnajstine tiskovne pole; sin. oktodec

OSI osi-ja [osi] m, krat. (ang. Open Systems Interconnection) ISO standard za mrezno komuniciranje, ki s sedmimi nivoji komunikacijskih protokolov omogoca povezovanje racunalniskih sistemov razlicnih tipov in velikosti

OSIC OSIC-a [osic] m, gl. osrednji specializirani informacijski center

oskrba z dokumenti -e - z posredovanje dokumentov uporabniku, navadno fotokopij, mikrofilmov, elektronskih zapisov; prim, narocanje dokumentov

OSKZ osKZ-ja [oeskaze -eja] m, krat., gl. Oblika in struktura korporativnih znacnic

osmerka -e z (simbol 8°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti osmine tiskovne pole; sin. oktav

osnovna knjiznicna zaioga -e -e -e i, gl. osnovna knjiznicna zbirka in osnovni knjiznicni fond

osnovna knjiznicna zbirka -e -e -e z knjiznicna zbirka (2), ki je pogoj za zacetek delovanja knjiznice in obsega vsaj najpomembnejse knjiznicno gradivo glede na strokovno usmeritev, poslanstvo knjiznice; sin. osnovni knjiznicni fond, osnovni fond, osnovna zaioga, osnovna zbirka (1), temeljna zaioga, temeljna zbirka, temeljni fond; prim, zacetna knjiznicna zbirka

osnovna kopija -e -e z izvirni izvod, ki se uporablja za izdelovanje kopij, npr. osnovna kopija za CD-ROM, osnovna kopija filma; sin. matrica (2)

osnovna kopija filma -e -e - z kopija filma, navadno negativ, ki se uporablja za izdelovanje delovnih kopij; prim, glavni negativ

osnovna zaioga -e -e z, gl. osnovna knjiznicna zbirka in osnovni knjiznicni fond

osnovna zbirka -e -e z 1. gl. osnovna knjiznicna zbirka in osnovni knjiznicni fond 2. neustr., gl. glavna zbirka

osnovni fond -ega -a m, gl. osnovna knjiznicna zbirka in osnovni knjiznicni fond

osnovni indeks -ega -a m abecedno ali numericno urejen seznam besed, besednih zvez, numericnih podatkov kot rezultat indeksiranja (2) vseh iskalnih polj podatkovne zbirke; sin. osnovno kazalo, osnovni slovar, splosni slovar; prim, dodatni indeks

osnovni katalog -ega -a m 1. katalog, ki je nujno potreben za osnovno delovanje knjiznice, navadno abecedni imenski katalog 2. neustr. gl. glavni katalog

osnovni knjizni format neustr., gl. knjizni format (2)

osnovni knjiznicni fond -ega -ega -a m knjiznicna zbirka (2), ki je pogoj za zacetek delovanja knjiznice in obsega vsaj najpomembnejse knjiznicno gradivo glede na strokovno usmeritev, poslanstvo knjiznice; sin. zacetna knjiznicna zbirka, osnovni fond, osnovna zaloga, osnovna zbirka, temeljna zaloga, temeljna zbirka, temeljni fond; prim, zacetni knjiznicni fond

osnovni negativ -ega -a m negativ (1), navadno izvirnik (2), ki se uporablja za izdelovanje delovnih kopij; sin. glavni negativ; prim, arhivska kopija (2), osnovna kopija filma

osnovni slovar -ega -ja m, gl. osnovni indeks

osnovno delo -ega -a s, v katalogizaciji publikacija, ki ima dodano neostevilceno fizicno enoto, prilogo, dopolnilo, npr. ucbenik s slovarckom; sin. primarna enota; prim, glavno delo, sekundarna enota

osnovno kazalo -ega -a s, gl. osnovni indeks

osnovnosolska knjiznica -e -e z solska knjiznica na osnovni soli; prim, solarska knjiznica, uciteljska knjiznica, profesorska knjiznica

osrednja citalnica -e -e z, gl. glavna citalnica

Osrednja druzboslovna knjiznica Jozeta Goricarja -e -e -e - z (krat. ODK in ODKJG) osrednja knjiznica za podrocje druzboslovja Fakultete za druzboslovne vede Univerze v Ljubljani

Osrednja humanisticna knjiznica -e -e -e z (krat. OHK) osrednja knjiznica za podrocje humanistike Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

osrednja knjiznica -e -e z knjiznica, ki povezuje, usklajuje delovanje vec knjiznic dolocenega strokovnega podrocja, obmocja ali dolocene organizacije; sin. centralna knjiznica, srediscna knjiznica

osrednja nabava -e -e z nabava knjiznicnega gradiva za vec knjiznic z enega mesta; sin. centralizirana nabava

osrednja regionalna knjiznica -e -e -e z osrednja knjiznica regije, ki ima navadno z zakonom dolocene posebne naloge

osrednja visokosolska knjiznica -e -e -e z visokosolska knjiznica za sirse strokovno podrocje

osrednji register knjiznic -ega -tra - m, nekdaj uradna, navadno republiska ali drzavna evidenca knjiznic s pravno pomembnimi podatki o ustanovitvi, delovanju, ukinitvi posameznih knjiznic

osrednji specializirani informacijski center -ega -ega -ega -tra m (krat. OSIC) uradno izbran specializirani informacijski center, ki opravlja usklajevalno, redakcijsko delo za vec specializiranih informacijskih centrov, navadno pri izdelavi osebnih bibliografij raziskovalcev, npr. Osrednji specializirani informacijski center za druzboslovje

ostalina -e z, gl. zapuscina

osvezitev -tve z vsakokratno dopolnjevanje, spreminjanje integrirnega vira; sin. azuriranje (2); prim, posodobitev (1)

ostevilcena izdaja -e -e z izdaja, v kateri so posamezni izvodi ostevilceni, npr. bibliofilska izdaja

ostevilcene strani -ih - z, mn. strani, ki so oznacene z zaporednimi stevilkami, crkami v enem ali vec nizih; ant. neostevilcene strani; prim. mrtva pagina

ostevilceni -a -o prid. oznacen z zaporednimi stevilkami, crkami, npr. ostevilcena zbirka; sin. stevilceni

ostevilceni izvod -ega -oda m izvod z zaporedno stevilko, ki je navadno del posebne ali luksuzne izdaje

ostevilceni listi -ih ov m, mn. listi, ki so oznaceni z zaporednimi stevilkami, crkami v enem ali vec nizih; ant. neostevilceni listi

Otrok in knjiga -oka - -e m strokovna revija na podrocju mladinske knjizevnosti, knjizevne vzgoje in s knjigo povezanih medijev, ki jo od leta 1971 v sozaloznistvu izdaja Mariborska knjiznica

otroska izdaja -e -e z izdaja, katere vsebina je prirejena za otroke; sin. izdaja za otroke

otroska knjiga -e -e z knjiga, ki je vsebinsko in oblikovno primerna za otroke

otroska knjiznica -e -e z specializirana knjiznica za otroke; prim, mladinska knjiznica, pionirska knjiznica

otroska knjiznicarka -e -e z knjiznicarka, ki dela v otroski knjiznici ali otroskem oddelku knjiznice; prim, mladinska knjiznicarka

otroska literatura -e -e z literatura, ki je vsebinsko in oblikovno primerna za otroke; prim, mladinska literatura

otroski knjiznicar -ega -ja m knjiznicar, ki dela v otroski knjiznici ali otroskem oddelku knjiznice; prim, mladinski knjiznicar

otroski oddelek -ega -lka m oddelek knjiznice (1), namenjen otrokom v predsolski dobi in prvih razredih osnovne sole; prim, mladinski oddelek, pionirski oddelek

ov. nasl, okrajs. (ovojni naslov) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so pri opisovani enoti upostevani podatki z ovoja, ali uvaja variantni naslov z ovoja

overitev -tve z preverjanje in potrditev istovetnosti podatka, sistema, uporabnika; sin. avtentikacija; prim, avtorizacija (2)

ovitek -tka m 1. zunanja zascita iz papirja ali plastike, ki varuje kos knjiznicnega gradiva; sin. scitni ovitek (2), varovalni ovitek 2. neustr., gl. ovoj

ovoj -oja m, v knjigovestvu kar obdaja in sciti knjizni blok; prim, knjizna vezava, platnica

ovojni naslov -ega -ova m 1. naslov na platnicah, ovoju publikacije 2. gl. ov. nasi.

oznacevalec vsebine -lea - [uc] m, v MARC-formatih sifra (1), ki identificira podatkovni element in/ali podaja dodatno informacijo o njem, npr. oznaka polja, oznaka podpolja, indikator

oznacevalnik digitalnega objekta -a - m (krat. DOI) alfanumericna oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo publikacij in njihovih sestavnih delov, namenjena za zascito intelektualne lastnine zlasti elektronskih dokumentov; sin. identifikator digitalnega objekta

oznacevalnik knjige in sestavnega dela -a m (krat. BICI) oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne elektronske monografske publikacije, njenih logicnih sestavin, npr. poglavja, predgovora, bibliografije, kazala (1), in tudi fizicnih sestavin, npr. dolocenega stevila strani; sin. identifikator knjige in sestavnega dela; prim. oznacevalnik serijske publikacije in prispevka

oznacevalnik serijske publikacije in prispevka -a m (krat. SICI) oznaka v mednarodnem sistemu za identifikacijo posamezne stevilke elektronske serijske publikacije ali posameznega sestavnega dela v njej, npr. clanka, in je neodvisna od medija (1), na katerem je objavljen, npr. na papirju, v elektronski obliki, na mikrofilmu; sin. identifikator serijske publikacije in prispevka; prim, oznacevalnik knjige in sestavnega dela

oznaka -e z kar kaj oznacuje, opredeljuje, npr. predmetna oznaka, posebna oznaka gradiva

oznaka jezika -e - z, v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, v katerem jeziku je opisovana publikacija, dokument

oznaka lastnistva -e - z, gi. lastniski znak

oznaka na polici -e - z, gi. napis na polici

oznaka pisave -e - z, v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, v kateri pisavi (1) je opisovana publikacija, dokument; prim, oznaka transliteracije

oznaka podatkovnega elementa -e - z, gi. oznaka podpolja

oznaka podpolja -e - z, v MARC-fbrmatih sifra (1), ki oznacuje posamezno podpolje znotraj polja spremenljive dolzine in sestoji iz razmejevalca podpolja ter sifre podpolja; sin. oznaka podatkovnega elementa

oznaka polja -e - z, v MARC-fbrmatih sifra (1), ki oznacuje posamezno polje

oznaka transliteracije -e - z, v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, iz katere pisave (1) so transliterirani podatki v bibliografskem opisu, npr. cir. namesto transliterirano iz cirilice; prim, oznaka pisave

ozivljanje pisave -a - s, v restavratorstvu metoda, s katero se zaradi starosti slabo vidno tinto osvezi tako, da postane pisava bolj vidna, izrazita

ozja predmetna znacnica -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna znacnica, ki je ozji izraz

ozji izraz -ega -aza m, v tezavru 1. deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno podrejen izrazu s sirsim, bolj splosnim pomenom, npr. fizika -naravoslovje; sin. podrejeni izraz; ant. sirsi izraz; prim, najsirsi izraz 2. gl. 01

P

p neskl. [pa] okrajs, v katalogizaciji (ang. phonograph date; datum posnetja) oznaka v bibliografskem opisu, ki uvede leto posnetja zvocnega zapisa, npr. p 2005

P neskl. [pa] m oznaka za postavitev leposlovja v solski ali mladinski knjiznici, ki je primerno za otroke od 4. do 6. razreda osnovne sole; prim. C, M, L

p. neskl. [pa] okrajs, v katalogizaciji 1. (pagina) oznaka za pagino 2. (lat. pars; del) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana publikacija dolocen del publikacije v vec zvezkih

p. a. okrajs. (lat. pro anno; za vse leto) oznaka pred letnico pri inventarizaciji serijske publikacije, ki je opisana po prvi stevilki v letu, ne po celotnem letniku

p. f. okrajs. (precni format) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je sirina knjige vecja kot visina, npr. 8° p. f.

p. o. okrajs. (posebni odtis) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota izsla kot posebni odtis

pag. okrajs, v katalogizaciji 1. (pagina, paginacija) oznaka za pagino 2. oznaka za paginacijo, npr. loc. pag.

pagina -e z 1. stevilska, crkovna oznaka strani 2. gl. p. (1) in pag. (1)

pagina viva -e -e z, lat., gl. ziva pagina

paginacija -e z 1. oznacitev strani z zaporednimi stevilkami, crkami; sin. stranicenje; prim, foliacija 2. gl. pag. (2) in p (2)

paginirani -a -o prid. ki je oznacen z zaporednimi stevilkami, crkami strani; ant. nepaginirani; prim, foliirani

paginirati -am dov. in nedov. oznaciti strani z zaporednimi stevilkami, crkami; sin. straniciti; prim, foliirati

paketna obdelava podatkov -e -e - z racunalniska obdelava podatkov, pri kateri so izhodni podatki pripravljeni v datoteki in se v celoti opravi brez sprotnega preverjanja vmesnih rezultatov; prim, interaktivna obdelava podatkov

paketni vnos podatkov -ega -osa - m prenos podatkov iz datoteke v informacijski sistem; prim, interaktivni vnos podatkov

palec -lea [uc] m (znak " ) v katalogizaciji merska enota za oznacevanje mer elektronskih medijev, npr 3,5" disketa; sin. inc, inca, cola; prim, cm

paleografija -e z veda o starih pisavah, pisanih spomenikih

paleotip -a m, gr., gl. inkunabula in prvotisk

paleotipija -e z veda o starih tiskih

paleotipograf ija -e z, v tiskarstvu veda o prvotiskih

palicna koda -e -e z, zastar., gl. crtna koda

palimpsest -a m dokument, napisan na ze rabljenem papirusu, pergamentu, s katerega je bilo prvotno besedilo zbrisano, postrgano

pamflet -a m spis, clanek z aktualno, najveckrat sramotilno vsebino

Panizzijev cepek -ega -pka [panicijev] m vsak od cepkov v izvrtani luknji stranice police, na katerem sloni policnica, ki jih je mogoce premikati po visini, poimenovan po britanskem bibliotekarju A. Panizziju (1797-1879); prim, premicna policnica

papeska knjiznica -e -e z cerkvena knjiznica, ki deluje v okviru papezeve rezidence

papesko ime -ega -na s ime, ki si ga izbere novo izvoljeni papez; sin. pontifikalno ime; prim, privzeto ime, svetno ime

papir -ja m, v papirnistvu iz celuloznih, zlasti lesnih vlaken strojno ali rocno izdelana podlaga za pisanje, tiskanje

papir iz cunj neustr., gl. papir iz krpovine in krpovinski papir

papir iz krpovine -ja m, v papirnistvu kakovostnejsi papir, ki mu med izdelavo dodajajo krpe; sin. krpovinski papir; prim, lesni papir, brezlesni papir

papirologija -e z proucevanje starih dokumentov, zapisov (1) na papirusu

papiros -a m, gl. papirus (1)

papirus -a m 1. tropska vodna rastlina, iz katere so Egipcani izdelovali pisno podlago; sin. papiros 2. iz te rastline izdelana pisna podlaga, ki je navadno zvita v tulec, zvitek 3. rokopis, napisan na taki podlagi

papirusni svitek neustr., gl. papirusov zvitek

papirusov zvitek -ega -tka m vec pol papirusa (2), zlepljenih v daljsi trak in zvitih za lazjo uporabo ter hranjenje; prim, opistograf

paradigmatski odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdeiavi odnos med pojmoma, razredoma, ki je vzpostavljen ze v strukturi dokumentacijskega jezika; ant. sintagmatski odnos

paralelni dostop neustr., gl. hkratni dostop

paralelni naslov -ega -ova m, gl. vzporedni naslov

paralelno iskanje -ega -a s, gl. hkratno iskanje

Pariska nacela in pariska nacela -ih -eel s, mn. na mednarodni konferenci v Parizu leta 1961 sprejeta nacela o funkciji in ustroju abecednega imenskega kataloga, o dolocanju avtorstva in oblike znacnice

parlamentarna knjiznica -e -e z specialna knjiznica za potrebe drzavnega parlamenta, skupscine; sin. skupscinska knjiznica

parlamentarno gradivo -ega -a s gradivo, ki je pripravljeno za obravnavo v parlamentu, skupscini ali je rezultat take obravnave; sin. skupscinsko gradivo

part -a m izpis iz partiture za posamezni vokal, instrument v ansamblu, orkestru; sin. glas; prim, partitura

partitivni odnos -ega -a m, pri vsebinski obdelavi hierarhicni odnos med pojmoma, pri katerem je eden del drugega, npr. katalozni listek je del kataloga; sin. odnos del-celota

partitura -e z notni zapis skladbe z vsemi instrumentalnimi in vokalnimi glasovi; prim, part

pasivna clanica kooperativnega sistema -e -e - - z knjiznica, ki samo uporablja zapise (2) iz kooperativnega kataloga in vanj ne prispeva svojih zapisov (2); sin. pasivna knjiznica v kooperativnem sistemu; prim, aktivna clanica kooperativnega sistema

pasivna clanica sistema vzajemne katalogizacije -e -e z, gi. pridruzena clanica sistema vzajemne katalogizacije

pasivna knjiznica v kooperativnem sistemu -e -e z knjiznica, ki samo uporablja zapise (2) iz kooperativnega kataloga in vanj ne prispeva svojih zapisov (2); sin. pasivna clanica kooperativnega sistema; prim, aktivna knjiznica v kooperativnem sistemu

pasivna knjiznicna zaioga -e -e -e i, gl. pasivna knjiznicna zbirka in pasivni knjiznicni fond

pasivna knjiznicna zbirka -e -e -e z del knjiznicne zbirke, ki iz razlicnih razlogov ni vec v uporabi, npr. zastarelo knjiznicno gradivo; sin. pasivni knjiznicni fond, pasivna knjiznicna zaioga, pasivni fond, pasivna zbirka, pasivna zaioga; prim, aktivna knjiznicna zbirka

pasivna zaioga -e -e z, gl. pasivna knjiznicna zbirka in pasivni knjiznicni fond

pasivna zbirka -e -e z, gl. pasivna knjiznicna zbirka in pasivni knjiznicni fond

pasivni fond -ega -a m, gl. pasivni knjiznicni fond in pasivna knjiznicna zbirka

pasivni knjiznicni fond -ega -ega -a m del knjiznicnega fonda, ki iz razlicnih razlogov ni vec v uporabi, npr. zastarelo knjiznicno gradivo; sin. pasivna knjiznicna zbirka, pasivna knjiznicna zaioga, pasivni fond, pasivna zbirka, pasivna zaioga; prim, aktivni knjiznicni fond

pasivni sistem za varovanje knjiznicnega gradiva -ega -a m sistem za elektronsko varovanje knjiznicnega gradiva pred odtujevanjem, pri katerem se lastnosti varovalnega elementa, vgrajenega v knjiznicno gradivo, ne spreminjajo in lahko uporabnik izposojeno gradivo dobi sele po izhodu iz varovanega obmocja; sin. obhodni sistem za varovanje knjiznicnega gradiva; prim, aktivni sistem za varovanje knjiznicnega gradiva

pasivno informiranje -ega -a s informiranje uporabnika na njegovo zahtevo; ant. aktivno informiranje

patent -enta m 1. javnopravna listina za zavarovanje pravic izumitelja 2. zgod. listina, s katero je vladar podeljeval ali ukinjal naslove, sluzbe, pravice

patentoteka -e z sistematicno urejena zbirka patentov

patologija knjige -e - z veda o bolezenskih spremembah knjige

patriotika -e z, gl. domoznansko gradivo

patronimik -a m ime, izpeljano iz ocetovega osebnega imena, npr. Petrovic; sin. ocetno ime

PC PC-ja [p9C9 in pece] m, krat. (ang. personal computer) gl. osebni racunalnik

pecat -a m 1. uradni znak z imenom in navadno logotipom posameznika ali korporacije za oznacevanje istovetnosti, lastnistva; prim, stampiljka (1), zig (1) 2. priprava, navadno kovinska, za odtiskovanje takega znaka v pecatni vosek; sin. pecatnik; prim, stampiljka (2), zig (2)

pecatnik -a m priprava, navadno kovinska, za odtiskovanje pecata (1) v pecatni vosek; sin. pecat (2)

pedagoska knjiznica -e -e z 1. del solske knjiznice, ki je namenjen uciteljem, profesorjem; prim, uciteljska knjiznica, profesorska knjiznica 2. visokosolska ali specialna knjiznica za podrocje pedagogike

peek-a-boo kartica neustr., gl. luknjana dokumentacijska kartica

pergament -enta m 1. obstojna pisna podlaga pozne antike in srednjega veka, narejena iz ovcje, kozje, telecje ali oslovske koze, ki je dobila ime po anticnem mestu Pergamon; prim, velin (1) 2. rokopis, napisan na taki podlagi

pergamentni papir -ega -ja m, v papirnistvu gost, nekoliko prosojen in gladek papir, podoben pergamentu; prim, rastlinski pergament

pergamin -a m, v papirnistvu trpezen prosojen papir, podoben pergamentu in nadomestek zanj

periferna oprema -e -e z, v racunalnistvu naprave, ki so z racunalnikom povezane v funkcionalno celoto, a ne predstavljajo njegovega osrednjega dela, npr. monitor, tipkovnica, miska, tiskalnik; sin. zunanja oprema

periodicna publikacija -e -e z serijska publikacija, ki izhaja navadno v rednih casovnih presledkih, pogosteje kot enkrat letno in redkeje kot dvotedensko ter navadno vsebuje raznovrstne prispevke razlicnih avtorjev; sin. periodika; prim, letna publikacija, casnik, casopis, zbornik

periodicni tisk -ega -a m tiskane periodicne publikacije; prim, casopisje

periodicni zbornik -ega -a m zbornik, ki izhaja v zaporednih casovnih intervalih periodicno redno ali obcasno

periodicno izhajanje -ega -a s izhajanje serijske publikacije v rednih ali nerednih, krajsih ali daljsih casovnih intervalih

periodicno porocilo -ega -a s porocilo o delu, dosezkih, ki se ga pripravlja v dolocenih casovnih presledkih, npr. polletno porocilo

periodika -e z, gl. periodicna publikacija

permanentni papir -ega -ja m, gl. casovno obstojni papir

permutacijsko indeksiranje -ega -a s prikaz seznama vsebinskih oznak kakega dokumenta, v katerem so vse predmetne oznake navedene veckrat in tako, da je vsaka enkrat na prvem mestu

permutirani indeks -ega -a m, gl. permutirano kazalo

permutirano kazalo -ega -a s kazalo (2), v katerem so vecbesedna imena oseb, stvari, krajev navedena tako, da je vsaka beseda enkrat na prvem mestu; sin. permutirani indeks

pero -esa s pisalo za pisanje s tinto, tusem na papirus, pergament, papir, npr. gosje, jekleno, nalivno pero

personalna bibliografija -e -e z, gi. osebna bibliografija

personalni avtor -ega -ja m, gi. individualni avtor

pertinentni -tna -o prid. ki je ustrezen glede na informacijsko potrebo; ant. nepertinentni; prim, relevantni

pertinentnost -i z ustreznost glede na informacijsko potrebo; prim. relevantnost

peta hrbta -e - z, gi. noga hrbta

pika -e z (znak . ) 1. v katalogizaciji locilo z desnim presledkom, ki kot del interpunkcijskega znaka uvaja podznacnico 2. v katalogizaciji locilo, ki kot del interpunkcijskega znaka uvaja posamezno obmocje bibliografskega opisa 3. v udk znak za delitev vrstilca na tri mesta in za uvajanje nekaterih posebnih privesnih vrstilcev

piktografska pisava -e -e z slikovna pisava s piktogrami

piktogram -a m pismenka poenostavljene slikovne pisave

pinakes neskl., mn., gr. 1. anticne pisalne tablice iz kamna, gline, lesa, brona 2. spiski knjig na takih tablicah, ki so prvi knjiznicni katalogi in jih je zapisal Kalimah v Aleksandrijski knjiznici

pinjin -a m uradni latinicni foneticni zapis (1) kitajske pisave

pionirska knjiznica -e -e z, nekdaj specializirana knjiznica za otroke in mladino do konca osnovne sole; prim, mladinska knjiznica, otroska knjiznica

pionirski oddelek -ega -lka m, nekdaj oddelek knjiznice, namenjen otrokom in mladini do konca osnovne sole; prim, mladinski oddelek, otroski oddelek

piratska izdaja -e -e z, v zaloznistvu izdaja publikacije, ki je nastala brez soglasja nosilca copyrighta (1)

piratska zalozba -e -e z, v zaloznistvu zalozba, ki izda publikacijo brez soglasja nosilca copyrighta

pisalnik -a m, nekdaj omara, pult s posevno ploskvijo za pisanje, pisalna miza

pisalo -a s pripomocek za zapisovanje z roko, prilagojen razlicnim pisnim podlagam, npr. stilus, copic, pero, svincnik

pisani vir neustr., gi. pisni vir

pisano gradivo neustr., gi. pisno gradivo

pisar -ja m, nekdaj kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem; prim. skriptor (2), prepisovalec, amanuenzis (2)

pisarska delavnica -e -e z, gi. skriptorij

pisatelj -a m avtor proznih leposlovnih del; prim, pisec

pisateljica -e z avtorica proznih leposlovnih del

pisava -e z 1. sistem znakov za pisno sporazumevanje, npr. slikovna, pojmovna, glasovna, crkovna pisava 2. nacin pisanja, tiskanja tega sistema, npr. lepopisna, tehniska pisava 3. znacilen nacin posameznikovega zapisovanja znakov za pisno sporazumevanje; sin. rokopis (4)

pisava publikacije -e - z pisava (1), v kateri je natisnjeno besedilo publikacije; prim, pisava ustanove

pisava ustanove -e - z pisava (1), ki jo uporablja knjiznica pri izdelavi kataloznih zapisov; prim, pisava publikacije

pisava za slepe -e - z pisava (1), ki jo berejo slepi s tipanjem, npr. brajica

pisec -sea m avtor besedila; prim, pisatelj

pisec spremnega besedila -sea - m avtor dodatnega besedila, ki je navadno objavljeno v isti publikaciji skupaj z osnovnim delom, npr. pisec predgovora, spremne besede, pogovora, opomb

pismenka -e z pisni znak, graficno znamenje za zapisovanje sporocil, npr. crka, hieroglif, ideogram, piktogram

pismenost -i z 1. znanje branja, pisanja 2. znanje cesa nasploh

pismenstvo -a s 1. rokopisno slovstvo 2. gl. knjizevnost

pismo -a s 1. osebno, uradno sporocilo na listu papirja v ovojnici, posredovano naslovniku 2. v bibliologiji zapis besedila na pisni podlagi, npr. v knjigi, kodeksu, rokopisu

pisna informacija -e -e z pojasnilo, odgovor, obvestilo, sporocilo o doloceni stvari, vprasanju v pisni obliki; ant. ustna informacija

pisna podlaga -e -e z material, snov, na katerem je zapisano kakrsno koli sporocilo z namenom, da se ohrani in razsirja, npr. glinena ploscica, papirus, pergament, papir

pisni dokument -ega -enta m dokument (1) z besedilom, ohranjen v pisni obliki

pisni vir -ega -a m informacijski vir, ki je napisan z roko, tipkan ali tiskan; prim, tiskani vir, elektronski vir (1)

pisno gradivo -ega -a m z roko pisani, tipkani ali tiskani dokumenti na katerem koli fizicnem nosilcu; prim, rokopisno gradivo, tiskano gradivo, elektronsko gradivo, razmnozenina, razmnozena publikacija

pisun -a m slab, nekvaliteten pisatelj, pisec

PKG PKG-ja [pekage -eja] m, krat, gl. posebno knjiznicno gradivo in posebno gradivo

pl. okrajs. (plan) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota nacrt ali da opisovana enota vsebuje nacrt

pl in pi. okrajs. (platno) oznaka za platneno vezavo

placljiva storitev -e -tve z knjiznicna storitev, ki jo morajo uporabniki knjiznice placati, npr. fotokopiranje; ant. brezplacna storitev

plagiat -a m kar je od drugod prevzeto in objavljeno, prikazano kot lastno; ant. original (1); prim, izvirnik (2), izvirno besedilo (2)

plagula -e z, lat, zgod. kvadratna pola pravokotno prepletenih papirusovih pramenov v postopku izdelave papirusa (2)

plakat -a m enolistni tisk (2), navadno na velikem kosu papirja, namenjen javnemu informiranju z lepljenjem, izobesanjem; sin. poster; prim, lepak, letak

plastifikacija -e z, v knjigovestvu postopek utrjevanja in zascite platnic s premazom ali folijo iz plasticne snovi

platnena vezava -e -e z 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je celoten ovoj oblecen v platno; sin. celo platno, platno; prim, polplatno 2. gl. pi in pi.

platnica -e z, v knjigovestvu sprednji ali zadnji zascitni del knjizne vezave, npr. sprednja platnica, zadnja platnica; prim, ovoj

platno -a s 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je celoten ovoj oblecen v platno; sin. celo platno, platnena vezava; prim, polplatno 2. gl. pi in pi.

plaza -e z delo brez umetniske vrednosti; sin. sund

plemiska knjiznica -e -e z zasebna knjiznica, ki je last dolocene plemiske rodbine

plemiski naziv -ega -a m naslov (3) osebe, naveden kot dodatek k znacnici (2), npr. baron

ploski tisk -ega -a m, v tiskarstvu tisk, pri katerem lezijo tiskovne in proste povrsine na tiskovni formi v isti ravni, npr. litografija, ofsetni tisk; prim. globoki tisk, visoki tisk

plosca -e -e z plosca z analognim zapisom zvoka, ki se predvaja z gramofonom, npr. mala plosca, velika plosca; sin. gramofonska plosca (1), fonografska plosca

plus -a m (znak + ) v katalogizaciji pisno znamenje, ki kot interpunkcijski znak v obmocju fizicnega opisa uvaja podatek o spremnem gradivu; prim, in (1)

pnevmaticna posta -e -e z sistem internega komuniciranja v knjiznici za prenasanje sporocil v tulcih po ceveh s pomocjo zracnega pritiska

pod. (podoba) nekdaj, v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da opisovana enota vsebuje slike; prim. si. (1)

podaljsani list -ega -a m vecji, daljsi list, navadno zgiban in uvezan, vlozen v publikacijo, na katerem so vecje ilustracije, zemljevidi, tabele; sin. alonga

podaljsanje izposojevalnega roka -a - s, gl. podaljsanje roka izposoje

podaljsanje roka izposoje -a s na zeljo uporabnika dovoljena uporaba izposojenega gradiva na domu se za en rok izposoje; sin. podaljsanje izposojevalnega roka

podatek -tka m 1. kar nekaj pove o doloceni stvari in omogoca njeno prepoznavanje, npr. bibliografski podatek; prim, informacija (1) 2. sporocilo, informacija v obliki, ki omogoca racunalnisko obdelavo, npr. besedilni podatek, numericni podatek

podatki o avtorstvu -ov m, mn. ime avtorja ali imena avtorjev, kakor so navedena v opisovani enoti; prim, navedba odgovornosti

podatki o zalogi -ov - m, mn. lokalni podatki o knjiznicnem gradivu, zlasti o posameznih letnikih, stevilkah serijske publikacije; prim, lokacijski podatek (2)

podatkovna baza -e -e z zbrani podatki, ki skupaj z bazo znanja omogocajo ekspertnemu sistemu sklepanje in izpeljavo odlocitev

podatkovna zbirka -e -e z 1. sistematicno zbrani in organizirani podatki, namenjeni poizvedovanju; sin. zbirka podatkov (1) 2. v elektronski obliki shranjeni podatki, namenjeni poizvedovanju, npr. besedilna zbirka, numericna zbirka, zbirka z besedili; sin. zbirka podatkov (2), racunalniska podatkovna zbirka, racunalniska zbirka podatkov, baza podatkov; prim. banka podatkov

podatkovna zbirka besedil -e -e - z podatkovna zbirka, ki vsebuje celotna besedila (2), dokumente; sin. podatkovna zbirka celotnih besedil, racunalniska zbirka besedil, zbirka besedil, zbirka celotnih besedil

podatkovna zbirka celotnih besedil -e -e - z podatkovna zbirka, ki vsebuje celotna besedila (2), dokumente; sin. podatkovna zbirka besedil, racunalniska zbirka besedil, zbirka besedil, zbirke celotnih besedil

podatkovna zbirka clankov -e -e - z podatkovna zbirka z besedili clankov enega ali vec elektronskih casopisov

podatkovna zbirka z direktnim dosegom -e -e z podatkovna zbirka (2), pri kateri je dostop do vsakega posameznega zapisa (2) mogoc neposredno; ant. sekvencna podatkovna zbirka

podatkovna zbirka z dostopom na daljavo -e -e z podatkovna zbirka, ki je zunaj neposrednega fizicnega dosega uporabnika na oddaljenem racunalniku, in jo uporabnik dosega po omrezju; sin. zbirka podatkov z dostopom na daljavo, oddaljena podatkovna zbirka; prim, lokalna podatkovna zbirka

podatkovni element -ega -enta m, v MARC-formatih najmanjsa informacijska enota, ki se jo da nedvoumno prepoznati

podatkovni element ISBD -ega -enta - [iesbede] m, v MARC-formatih vsak od podatkovnih elementov v bibliografskem zapisu, ki mora biti oblikovan v skladu z dolocili mednarodnih standardnih bibliografskih opisov

podatkovni format -ega -a m, v racunainistvu oblika, v kakrsni so podatki shranjeni ali posredovani

podatkovni format bibliografskega sistema -ega -a - m format racunalnisko citljivega zapisa s strukturo, ki ustreza elementom kataloznega in/ali bibliografskega vpisa; prim. MARC-format (1), Skupni komunikacijski format

podatkovni model -ega -a m, v racunainistvu model, ki opisuje entitete in povezave med njimi v racunalniski obdelavi podatkov

podatkovnik -a m sistematicen, navadno po tematskih podrocjih urejen prirocnik s podatki o ljudeh, dogodkih, drzavah

podkazalka -e z, do 1947, v klasicnem katalogu dodatni vpis, ki kaze najprej na znacnico skupne kazalke in nato na znacnico glavnega vpisa; prim, skupna kazalka

podnaslov -ova m dodatek k naslovu, ki je naveden pod stvarnim naslovom; prim, nadnaslov, dostavek k stvarnemu naslovu

podoba knjiznice -e - z vtis, mnenje, ki si ga o knjiznici oblikujejo uporabniki in druzbeno okolje

podobopisna pisava -e -e z, gl. slikovna pisava

podpicje -a s (znak ;) v katalogizaciji locilo, ki kot del interpunkcijskega znaka v posameznih obmocjih bibliografskega opisa uvaja dolocene elemente, npr. naslednjo navedbo odgovornosti, naslednji kraj izida, navedbo mer

podpisani izvod -ega -oda m izvod publikacije s podpisom, navadno avtorjevim, lastnikovim

podpolje -a s enoznacno identificiran del polja (1)

podpolje fiksne dolzine neustr., gl. podpolje nespremenljive dolzine in podpolje stalne dolzine

podpolje nespremenljive dolzine -a - - s podpolje, katerega dolzina je nespremenljiva in je dolocena za vse mogoce primere; sin. podpolje stalne dolzine; prim, podpolje spremenljive dolzine

podpolje spremenljive dolzine -a s podpolje, katerega dolzina se lahko spreminja glede na dolzino podatkov; prim, podpolje nespremenljive dolzine

podpolje stalne dolzine -a s podpolje, katerega dolzina je nespremenljiva in je dolocena za vse mogoce primere; sin. podpolje nespremenljive dolzine; prim, podpolje spremenljive dolzine

podpolje variabilne dolzine neustr., gl. podpolje spremenljive dolzine

podpornica -e z, gl. mecenka

podpornik -a m, gl. mecen

podrazred -a m, pri vsebinski obdelavi skupina pojmov (1), ki je hierarhicno podrejena dolocenemu razredu

podrejena knjizna zbirka -e -e z, gl. podzbirka

podrejena korporacija -e -e z, v katalogizaciji nesamostojna enota korporacije, ki lahko ze z imenom izraza podrejenost; prim, nesamostojna korporacija

podrejena serijska publikacija -e -e -e z serijska publikacija, ki izhaja v okviru glavne serijske publikacije in ima lahko lasten naslov; prim, glavna serijska publikacija, podzbirka, razdelek

podrejena zbirka -e -e z, gl. podzbirka

podrejena znacnica -e -e z, gl. podznacnica

podrejeni del stvarnega naslova -ega -a - m, gl. podrejeni naslov

podrejeni izraz -ega -a m, v tezavru deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno podrejen izrazu s sirsim, bolj splosnim pomenom, npr. fizika - naravoslovje; sin. ozji izraz; ant. nadrejeni izraz

podrejeni naslov -ega -ova m, v katalogizaciji naslov, ki sam ne zadosca za identifikacijo publikacije in zato potrebuje se skupni naslov, naslov glavne publikacije ali naslov glavne zbirke; sin. podrejeni del stvarnega naslova; prim, skupni naslov (1), zbirni naslov

podrejeni sestavni del -ega -ega -a m, v katalogizaciji vsak od sestavnih delov, ki tvorijo vecdelni sestavni del

podrejeni zapis -ega -a m, v katalogizaciji bibliografski zapis za sestavni del ali posamezen zvezek, kos publikacije, povezan z nadrejenim zapisom za celotno publikacijo; prim, hierarhicni odnos (2)

podrobna delitev -e -tve z, v udk priredna razsiritev ali enostavni odnos vec vrstilcev UDK, ki so kot celota povezani v enostavnem odnosu z drugim glavnim vrstilcem, in se oznacuje z oglatim oklepajem

podrobno gesljenje -ega -a s gesljenje, pri katerem se za opis posameznega pojma iz vsebine dela, dokumenta, publikacije, izbere najozje obstojece geslo iz geslovnika; prim, izcrpno gesljenje

podruznicna knjiznica -e -e z dislocirana enota splosne knjiznice; sin. knjiznicna enota (1)

podtalna izdaja -e -e z izdaja, ki izide kljub prepovedi oblasti; sin. ilegalna izdaja

podtalna publikacija -e -e z, gi. ilegalna publikacija

podtalni tisk -ega -a m, gl. ilegalni tisk

podvojeni zapis -ega -a m ponovni katalozni zapis za isto katalogizacijsko enoto v vzajemnem katalogu, ki nastane po pomoti in predstavlja balast; sin. duplikatni zapis, duplikat (3)

podzbirka -e z serijska publikacija, ki je del glavne zbirke in ki ima lahko samostojen naslov ali naslov, ki je podrejen naslovu glavne zbirke; sin. podrejena zbirka, podrejena knjizna zbirka; prim, podrejena serijska publikacija, razdelek, zbirka v zbirki

podznacnica -e z del korporativne ali formalne znacnice, ki sledi imenu korporacije in obsega ime podrejene korporacije ali oznacuje formalno vsebino publikacije, dokumenta; sin. podrejena znacnica; prim, formalna podznacnica, korporativna podznacnica, glavna znacnica

poenostavljena katalogizacija -e -e z opisna katalogizacija, ki zajame samo za identifikacijo dokumenta, publikacije najnujnejse podatke; prim, popolna katalogizacija, skrajsana katalogizacija

poglavitna avtorica -e -e z, gl. glavna avtorica

poglavitni avtor -ega -ja m, gl. glavni avtor

poglavitni naslov -nega -ova m, v katalogizaciji naslov, ki je izmed dveh ali vec naslovov na naslovni strani izbran kot pomembnejsi

poglavje v monografiji neustr., gl. poglavje v monografski publikaciji

poglavje v monografski publikaciji -a s krajse, vsebinsko samostojno delo, sestavek, prispevek, objavljen v monografski publikaciji

pogoji dostopnosti -ev - m, mn. 1. pogoji, ki jih za uporabnike doloci zaloznik, ponudnik informacijskega vira, in z njimi opredeli, omeji dostopnost vira, npr. placljivost, uporabo gesla (4) 2. v katalogizaciji neobvezen element bibliografskega opisa, ki pove, pod kaksnimi pogoji je publikacija na voljo, npr. za clane, dostopno z geslom

pogostnost obiska -i - z statisticni podatek o tern, kako pogosto uporabnik knjiznice v obravnavanem casovnem obdobju obisce knjiznico

pogostnost uporabe -i - z statisticni podatek o tern, kako pogosto je doloceno gradivo, knjiznicna storitev, informacijski vir uporabljen v dolocenem casovnem obdobju

pogostost citiranja -i - z 1. stevilo bibliografskih citatov dolocenega clanka v enem letu deljeno s stevilom clankov, ki jih je bilo mogoce citirati iz casopisa, v katerem je bil clanek objavljen; prim, faktor vpliva 2. neustr., gl. citiranost

pogostost izhajanja -i - z opis casovnih razmikov med objavami posameznih stevilk, zvezkov serijske publikacije ali stevila objav serijske publikacije v dolocenem casovnem obdobju; sin. frekvenca izhajanja

pogrceno ime -ega -na s v grscino prevedeno ali z grsko koncnico pisano ime; prim, nacionalna oblika imena, polatinjeno ime

poimenovanje avtorja -a - s avtorjevo ime in/ali avtorjevo ime s stalnim pridevkom, pridevki, npr. Fran Maselj Podlimbarski; sin. avtorjevo poimenovanje

poizvedba -e z 1. ugotavljanje, odkrivanje podatka, podatkov v informacijskih virih; prim, poizvedovanje 2. neustr., gl. retrospektivna poizvedba, selektivna diseminacija informacij, rezultat poizvedovanja 3. za poizvedovanje oblikovano vprasanje, ki je sestavljeno po pravilih sistema za poizvedovanje in z upostevanjem iskalnih elementov; sin. iskalna zahteva, iskalni zahtevek

poizvedovalna metoda -e -e z metoda, uporabljena pri poizvedovanju, npr. poizvedovanje v naravnem jeziku, poizvedovanje z logicnimi izrazi

poizvedovalna pravila neustr., gl. poizvedovalna sintaksa

poizvedovalna sintaksa -e -e z formalna pravila za oblikovanje poizvedbe (3)

poizvedovalna strategija -e -e z, gl. iskalna strategija

poizvedovaini ciklus -ega -a m zakljuceno zaporedje postopkov od izrazene informacijske potrebe preko oblikovanja iskalnega izraza, postopkov iskanja ter pridobivanja in vrednotenja rezultatov poizvedovanja; sin. iskalni ciklus

poizvedovaini jezik -ega -ika m umetni jezik za oblikovanje iskalnega izraza, npr. SQL; sin. iskalni jezik; prim, naravni jezik (1)

poizvedovaini obrazec -ega -zca m zaslonski obrazec, namenjen poizvedovanju

poizvedovalno vedenje -ega -a s ravnanje posameznika pri poizvedovanju; sin. vedenje pri poizvedovanju; prim, iskalno vedenje

poizvedovanje -a s (krat. IR) sistematicno raziskovanje v za to pripravljenih informacijskih virih zaradi odkrivanja, izbiranja in pridobivanja podatkov, zapisov iz teh virov, npr. poizvedovanje v javnem racunalniskem katalogu, podatkovni zbirki, virih na internetu; prim. iskanje, poizvedba (1), iskanje podatkov

poizvedovanje v naravnem jeziku -a s poizvedovanje, pri katerem je iskalni zahtevek oblikovan kot stavek brez omejitev glede na iskalne kljuce, iskalno sintakso; sin. iskanje v naravnem jeziku

pojasnjevalna kazalka -e -e z, v kataiogizaciji kazalka (1), ki uporabnika kataloga opozori na to, pod kaksno znacnico je treba iskati zeleno publikacijo, dokument, npr. zakoni: isci pod imenom drzave, za katero zakon velja

pojasnjevalna znacnica -e -e z, v kataiogizaciji znacnica na pojasnjevalni kazalki

pojasnjevalno napotilo -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi napotilo, ki pojasnjuje okoliscine, v katerih je treba upostevati tudi druge znacnice

pojavna oblika -e -e z, v FZBZ-ju izrazna oblika, uresnicena na katerem koli fizicnem nosilcu, npr. rokopis (3), publikacija, slika

pojem -jma m 1. pri vsebinski obdeiavi beseda, besedna zveza za poimenovanje abstraktne predstave, predmeta (1), dogodka, kraja 2. v FZBZ-ju abstraktna predstava, ideja

pojmovna determinanta neustr., gi. tematsko dolocilo

pojmovna pisava -e -e z slikovna pisava s pojmovnimi znaki; sin. ideografska pisava

pojmovni znak -ega -a m pismenka slikovne pisave, ki oznacuje tudi abstraktni pojem, dejanje; sin. ideogram

pokazatelj uspesnosti knjiznice neustr., gi. kazalec uspesnosti knjiznice in kazalnik uspesnosti knjiznice

poklicna bibliografija -e -e z posebna bibliografija, ki popisuje dokumente, publikacije avtorjev glede na njihov poklic

poklicna knjiznicarka -e -e z zenska, ki je strokovno usposobljena za delo v knjiznici in je v njej redno zaposlena; ant. amaterska knjiznicarka

poklicni knjiznicar -ega -ja m oseba, ki je strokovno usposobljena za delo v knjiznici in je v njej redno zaposlena; ant. amaterski knjiznicar

pokoncni format -ega -a m, v knjigovestvu format knjige, pri kateri je visina knjige vecja od sirine; prim, precni format

pokrajinska bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije avtorjev iz dolocene pokrajine in/ali dokumente, publikacije, ki o tej pokrajini govore; sin. regionalna bibliografija; prim, domoznanska bibliografija

pokrajinska knjiznica -e -e z osrednja knjiznica pokrajine

pokrajinski centralni katalog -ega -ega -a m centralni katalog, ki ga vodi pokrajinska knjiznica za svoje obmocje

pokritost podrocja -i - z stopnja zagotavljanja ustrezne kolicine in kakovosti knjiznicnega gradiva, informacijskih virov, storitev za doloceno strokovno, tematsko podrocje

pokrovitelj -a m ugledna osebnost ali korporacija, ki simbolicno in/ali gmotno skrbi za prireditev, razstavo; prim, donator, sponzor, mecen pokroviteljica -a z ugledna zenska ali korporacija, ki simbolicno in/ali gmotno skrbi za prireditev, razstavo; prim, donatorka, sponzorka, mecenka

polatinjeno ime -ega -na s v latinscino prevedeno ali z latinsko koncnico pisano ime, npr. Jacobus Gallus, Homerus; sin. latinizirano ime; prim. nacionalna oblika imena, pogrceno ime

polica -e z ogrodje s policnicami za postavitev, shranjevanje knjiznicnega gradiva; sin. odprta polica; prim, knjizna polica, polica za casopise

polica za casopise -e i polica, prirejena za postavitev tekocih stevilk casopisja; prim, knjizni regal

police v prostem pristopu -ic z, mn. knjizne police, police za casopise, ki so postavljene v obmocju prostega pristopa

policna oznaka -e -e z napis z informacijo o knjiznicnem gradivu, postavljenem po dolocenem sistemu v knjizno polico

policnica -e z 1. vodoravna deska, plosca v knjizni polici, omari 2. neustr., gl. knjizna polica

poliglotski slovar -ega -ja m, gl. vecjezicni slovar

polihierarhicni odnos -ega -osa m, pri vsebinski obdeiavi hierarhicni odnos, v katerem ima predmetna znacnica vec nadrejenih znacnic

poliptih -a m, zgod. vec z obrocki ali usnjenimi trakovi povezanih preklopnih povoscenih tablic; prim, diptih, triptih

politicnoteritorialna enota -e -e z, v kataiogizaciji korporacija, ki v celoti ali delno opravlja vladne funkcije, npr. samostojne drzave, drzave clanice skupnosti drzav, zvezne enote ter njihove regionalne in lokalne enote; prim. organ politicnoteritorialne enote, institucija politicnoteritorialne enote

politika knjiznice neustr., gl. knjiznicna politika

polje -a s enoznacno identificiran del racunalniskega zapisa (1), ki vsebuje dolocen podatek, dolocene podatke; prim, podpolje

polje fiksne dolzine neustr., gl. polje nespremenljive dolzine in polje stalne dolzine

polje nespremenljive dolzine -a - s polje, katerega dolzina je nespremenljiva in je dolocena v naprej; sin. polje stalne dolzine; prim, polje spremenljive dolzine

polje spremenljive dolzine -a - s polje, katerega dolzina se lahko spreminja glede na dolzino podatkov; prim, polje stalne dolzine, polje nespremenljive dolzine

polje stalne dolzine -a s polje, katerega dolzina je nespremenljiva in je dolocena v naprej; sin. polje nespremenljive dolzine; prim, polje spremenljive dolzine

polje variabilne dolzine neustr., gl. polje spremenljive dolzine

polje vhodnega obrazca -a - - s razdelek, okence vhodnega obrazca, namenjen vpisovanju dolocenega podatka, npr. rubrika (3) za ime avtorja; sin. rubrika vhodnega obrazca; prim, vnosno polje

polje za vnos neustr., gl. vnosno polje 241

poljudna izdaja -e -e z izdaja, ki znanstveno vsebino poda na poljuden nacin poljudni clanek -ega -nka m clanek, ki znanstveno vsebino prikaze na poljuden nacin; prim, strokovni clanek, znanstveni clanek

poljudni prispevek -ega -vka m prispevek, ki znanstveno vsebino prikaze na poljuden nacin; prim, strokovni prispevek, znanstveni prispevek

poljudnoznanstvena publikacija -e -e z publikacija, v kateri je objavljeno poljudnoznanstveno delo, npr. poljudnoznanstvena knjiga; prim, znanstvena publikacija, strokovna publikacija

poljudnoznanstveno delo -ega -a s delo, ki podaja znanstveno vsebino na lazje razumljiv, poenostavljen nacin, npr. poljudnoznanstveni clanek; prim. znanstveno delo, strokovno delo

polkrepki tisk -ega -a [uk] m, v tiskarstvu natis besedila s crkami, ki so po debelini potez med navadnimi in krepkimi

polletna publikacija -e -e [ul] z, gi. polletnik

polletnik -a [ul] m periodicna publikacija, ki izide dvakrat v letu; sin. polletna publikacija

polmesecnik -a [um] m casnik ali casopis, ki izhaja dvakrat mesecno; prim. stirinajstdnevnik

polni bibliografski zapis -ega -ega -a m bibliografski zapis, ki zajame vse bibliografske podatke v skladu s katalogizacijskimi pravili; sin. polni zapis; prim, popolni bibliografski zapis, skrajsani bibliografski zapis

polni tekst neustr., gi. celotno besedilo (2)

polni zapis -ega -a [un] m bibliografski zapis, ki zajame vse bibliografske podatke v skladu s katalogizacijskimi pravili; sin. polni bibliografski zapis; prim, popolni bibliografski zapis, skrajsani bibliografski zapis

polnilni znak -ega -a [un] m, v racunalnistvu znak, s katerim se niz znakov zapolni do predpisane dolzine polja, podpolja; prim, zapolnitveni znak, prazni znak (2)

polno besedilo -ega -a [un] s, gl. celotno besedilo (2)

polno ime -ega -na [un] s avtorjevo ime, zapisano z vsemi imeni, priimki ter plemiskimi in drugimi vzdevki

polnopravna clanica sistema vzajemne katalogizacije -e -e [un] z v sistemu cobiss knjiznica, ki prispeva zapise (2) v vzajemno bazo podatkov glede na predhodno verifikacijo usposobljenosti njenih katalogizatorjev; sin. aktivna clanica sistema vzajemne katalogizacije

polovicna vezava -e -e z, v knjigovestvu vezava, pri kateri so hrbet in vcasih tudi vogali platnic prevleceni z drugim materialom kot platnice, npr. polplatno, polusnje; prim, celovita vezava

polpl. okrajs. (polplatno) oznaka za polplatneno vezavo; sin. pp, pp.

polplatnena vezava -e -e [up] z 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je samo hrbet knjige oblecen v platno, platnice pa so iz kartona; sin. polplatno (1); prim, platno, celo platno, platnena vezava 2. gl. polpl. in pp in pp.

polplatno -a [up] s 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je samo hrbet knjige oblecen v platno, platnice pa so iz kartona; sin. polplatnena vezava; prim, platno, celo platno, platnena vezava 2. gl. polpl. in pp in pp.

polpublicirani dokument -ega -enta [up] m, gl. polpublikacija

polpublicirano gradivo -ega -a [up] s, gl. siva literatura

polpublikacija -e [up] z vsak od objavljenih dokumentov, ki niso dosegljivi na knjiznem trgu in je namenjen ozji ciljni skupini, npr. diplomsko delo, doktorska disertacija; sin. polpublicirani dokument; prim, siva literatura

poltednik -a [ut] m casnik, ki izhaja dvakrat tedensko

polunciala -e [ou] z latinicna pisava z manjsimi in bolj okroglimi crkami od unciale

poluradna publikacija -e -e [ou] z publikacija, ki jo izda drzavna ustanova, ne pa vlada ali drugi drzavni organi; prim, uradna publikacija

polus. okrajs. (polusnje) oznaka za polusnjeno vezavo; sin. pu in pu.

polusnje -a [ou] s 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je hrbet iz usnja, platnice pa iz cenejsega materiala; sin. polusnjena vezava; prim, celo usnje, usnjena vezava 2. gl. polus. in pu in pu.

polusnjena vezava -e -e [ou] z 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je hrbet iz usnja, platnice pa iz cenejsega materiala; sin. polusnje; prim, celo usnje, usnjena vezava 2. gl. polus.

pomagalo za uvrscanje neustr., gl. pripomocek za uvrscanje

pomisljaj -a m (znak - ) v katalogizaciji locilo, ki kot del interpunkcijskega znaka locuje posamezna obmocja bibliografskega opisa; prim, crtica (1)

pomn. izd. okrajs., zastar. (pomnozena izdaja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota izsla kot razsirjena izdaja

pomnilniski medij -ega -a m fizicni medij za shranjevanje racunalnisko citljivih podatkov, npr. magnetni disk, opticni disk, bliskovni pomnilnik

pomnozena izdaja -e -e z 1. zastar., gl. razsirjena izdaja 2. gl. pomn. izd.

pomorska karta -e -e z karta (2), ki prikazuje morske povrsine z oznacenimi globinami, vodnimi tokovi, in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; sin. navticna karta

pomozne tablice -ih -lie z, mn., v udk seznam splosnih privesnih vrstilcev; prim, glavne tablice

pomozni indeks -ega -a m, gl. pomozno kazalo

pomozni katalog -ega -a m izbirni katalog, navadno interni, urejen po manj obicajnih elementih, npr. katalog knjiznih zbirk

pomozni list -ega -a m, zastar. katalozni listek s pomoznim vpisom

pomozni vpis -ega -a m, v klasicnem katalogu vpis v abecednem imenskem katalogu, ki je povezan z glavnim vpisom in omogoca vecjo ucinkovitost kataloga, npr. dodatni, napotilni, pregledni in zacasni vpis

pomozni vrstilec neustr., gl. privesni vrstilec

pomozno kazalo -ega -a s, v bibliografiji kazalo (2), ki omogoca iskanje po izbranem vidiku, npr. avtorsko kazalo (2), predmetno kazalo, kazalo prevajalcev; sin. pomozni indeks; prim, dodatni indeks

ponaredek -dka m ponarejen, potvorjen dokument; sin. falzifikat

ponarejevalec -lea [uc] m kdor izdela ponaredek; sin. falzifikator

ponarejevalka -e [uk] z zenska, ki izdela ponaredek; sin. falzifikatorka

ponatis -a m ponovni natis razprodane ali kako drugace nedostopne publikacije z mogocimi manjsimi popravki, spremembami; sin. reprint (2); prim, faksimile, dotis

ponderiranje -a s, gi. tehtanje in utezevanje

ponovitev -tve z, v katalogizaciji primerek integrirnega vira ob izidu ali ob kateri koli spremembi; sin. iteracija (1); prim, verzija

ponovljivo podpolje -ega -a s podpolje, ki ga je mogoce v istem polju ponoviti; prim, ponovljivo polje

ponovljivo polje -ega -a s polje, ki ga je mogoce v istem racunalniskem zapisu (1) ponoviti; prim, ponovljivo podpolje

pontifikalno ime -ega -na s ime, ki si ga izbere novo izvoljeni papez; sin. papesko ime; prim, privzeto ime, svetno ime

ponudnik informacij neustr., gl. ponudnik informacijskih virov

ponudnik informacijskih storitev -a - - m kdor organizira in izvaja informacijske storitve za posameznike in institucije, npr. knjiznica, informacijski center; sin. informacijski ponudnik (2)

ponudnik informacijskih virov -a m kdor pripravlja, ureja in ponuja v uporabo informacijske vire posameznikom in institucijam; sin. informacijski ponudnik (1)

ponudnik storitev neustr., gl. ponudnik informacijskih storitev

popis knjiznicne zbirke -a - m, gl. inventura

popis knjiznicnega fonda -a - m, gl. inventura

popisati -pisem dov. 1. narediti bibliografski vpis, katalozni vpis 2. narediti inventarni popis

popisna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki opisuje bibliografske enote samo z osnovnimi bibliografskimi elementi; sin. indikativna bibliografija (2), registracijska bibliografija; prim, opisna bibliografija, opozorilna bibliografija

popisna bibliografska obdelava -e -e -e z bibliografska obdelava, ki v bibliografskem opisu prinasa le osnovne bibliografske podatke in ne vsebuje opomb

popolna izdaja -e -e [un] z izdaja, ki v odnosu do skrajsane izdaje vsebuje celotno, neokrnjeno besedilo

popolna izdaja UDK-tablic -e -e - [un udeka] z najobsirnejsa izdaja UDK-tablic, ki vsebuje vse veljavne UDK-vrstilce; sin. kompletna izdaja UDK-tablic; prim, srednja izdaja UDK-tablic, skrajsana izdaja UDK-tablic

popolna katalogizacija -e -e [un] z opisna katalogizacija, pri kateri so zajeti vsi mogoci, obvezni in neobvezni elementi; prim, poenostavljena katalogizacija, skrajsana katalogizacija

popolni bibliografski opis -ega -ega -a [un] m bibliografski opis z vsemi mogocimi elementi, priporocen za nacionalne bibliografije; prim, skrajsani bibliografski opis, minimalni bibliografski opis

popolni katalog -ega -a [un] m, gi. splosni katalog

popolni katalozni vpis -ega -ega -a [un] m katalozni vpis, ki obsega bibliografski opis, znacnico, signaturo in razporejevalni kljuc

popr. izd. okrajs. (popravljena izdaja) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota izsla kot popravljena izdaja

popravilo gradiva -a - s navadno knjigoveski posegi na knjiznicnem gradivu, poskodovanem zaradi uporabe; sin. popravilo knjiznicnega gradiva; prim. malo popravilo gradiva

popravilo knjiznicnega gradiva -a - - s navadno knjigoveski posegi na knjiznicnem gradivu, poskodovanem zaradi uporabe; sin. popravilo gradiva; prim, malo popravilo gradiva

popravki -ov m, mn. publikaciji prilozen listek s seznamom napak in popravkov; sin. errata (2), corrigenda (2); prim, tektura

popravljena izdaja -e -e z 1. izdaja, ki se razlikuje od prvotne, prejsnje izdaje po popravkih 2. gl. popr. izd.

popularni naslov neustr., gl. konvencionalni naslov

porazdeljeni informacijski sistem -ega -ega -a m informacijski sistem, ki deluje na vec medsebojno povezanih racunalnikih; sin. distribuirani informacijski sistem

porocilo -a s dokument, publikacija, ki navadno uradno seznanja z dogajanjem, stanjem, npr. letno porocilo, raziskovalno porocilo

portal -a m, v racunalnistvu osrednja spletna stran s spletnim iskalnikom, imeniki spletnih mest, povezavami na druge portale, namenjena zdruzevanju informacijskih virov za uporabnisko prijazno in ucinkovito poizvedovanje po internetu z moznostjo osebne uporabniske prilagoditve vmesnika (2); sin. dveri

porumenelost papirja -i - z rumena in rjava obarvanost starejsega papirja, zlasti zaradi ucinkov vlage, svetlobe in kislosti papirja

posebna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje bibliografske enote po kriteriju, ki ni vsebinski, npr. po poklicu avtorja, obliki publikacije; sin. specialna bibliografija

posebna citalnica -e -e z vsaka od citalnic, v kateri je na razpolago posebno gradivo, npr. kartografsko, rokopisno, glasbeno gradivo

posebna kazalka neustr., gl. dodatni vpis

posebna knjiznicna zbirka -e -e -e z po dolocenih kriterijih zbran in oddeljen del knjiznicnega fonda, npr. kartografska, rokopisna, domoznanska zbirka; sin. posebna zbirka, specialna zbirka posebna oblika glasbenega tiska -e -e z, v kataiogizaciji beseda, besedna zveza v tretjem obmocju bibliografskega opisa glasbenega tiska, ki pove, v kaksni obliki je delo, npr. klavirski izvlecek, partitura

posebna oznaka gradiva -e -e - z, v kataiogizaciji poimenovanje posebne vrste, oblike gradiva, ki mu publikacija pripada, npr. gramofonska plosca, partitura, zemljevid, zgibanka; prim, splosna oznaka gradiva

posebna skupina uporabnikov -e -e - z, nav. v mn. vrsta uporabnikov, ki ima glede na svoje znacilnosti posebne zahteve, npr. otroci, zaporniki, slabovidni

posebna stvarna znacnica -e -e -e z, v kataiogizaciji ubesedeni zacetek stvarnega naslova, ce se na opisovani enoti stvarni naslov zacne s stevilko ali drugacnim znakom, npr. Gama zarki, Tisoc in ena noc; prim, fingirana znacnica

posebna stevilka -e -e z stevilka serijske publikacije, ki je v celoti ali v vecjem delu posvecena doloceni aktualni tematiki, dogodku in je navadno tako tudi oznacena; sin. izredna stevilka; prim, redna stevilka, jubilejna stevilka, tematska priloga

posebna zbirka -e -e z, zarg., gl. posebna knjiznicna zbirka

posebna zbirka ucbenikov -e -e - z zbirka ucbenikov, ki je oblikovana glede na ucni program, in navadno za krajsi cas postavljena na posebno, izpostavljeno mesto v knjiznici; prim, ucbeniska zbirka

posebni katalog -ega -a m katalog (1), ki zajema vpise posebnega knjiznicnega gradiva, npr. neknjizno gradivo, rokopise; sin. specialni katalog; prim, izbirni katalog, glavni katalog

posebni naslov -ega -ova m, nekdaj, gl. vmesni naslov

posebni naslovni list -ega -ega -a m naslovni list pred bibliografsko nesamostojnim delom

posebni odtis -ega -a m 1. sestavek, ki je odtisnjen kot samostojna publikacija in je hkrati objavljen v kaki publikaciji; sin. separat, separatni clanek; prim. iztrzek 2. gl. p. o.

posebni pomozni vrstilec neustr., gl. posebni privesni vrstilec

posebni privesni vrstilec -ega -ega -lea [uc] m, v udk privesni vrstiee, ki ga je dovoljeno uporabljati samo za dolocene razrede v klasifikaciji, npr. knjizevne zvrsti; prim, splosni privesni vrstilec

posebni znaki -ih -ov m, mn., v racunalnistvu vsak od znakov, ki jih uporabljajo nekateri jeziki, vendar v naboru ASCII niso predvideni, npr. c, s, z

posebno gradivo -ega -a s (krat. PKG) gradivo, ki glede na svoje znacilnosti zahteva drugacno obravnavo kot knjizno gradivo, npr. kartografsko, slikovno, rokopisno, mikrofilmsko gradivo; sin. posebno knjiznicno gradivo; prim, neknjizno gradivo (1)

posebno knjiznicno gradivo -ega -ega -a s (krat. PKG) gradivo, ki glede na svoje znacilnosti zahteva drugacno obravnavo kot knjizno gradivo, npr. kartografsko, slikovno, rokopisno, mikrofilmsko gradivo; sin. posebno gradivo; prim, neknjizno gradivo (1)

poskusni list -ega -a m, v zaloznistvu odtis strani, pogosto naslovne, kot vzorcni primerek, namenjen predstavitvi publikacije

poskusni snopic -ega -a m, v zaloznistvu v snopicu izdan izbrani del nastajajoce obseznejse publikacije, kot vzorcni primerek, namenjen njeni predstavitvi

poslanstvo knjiznice -a - s kratka zgoscena izjava, ki opredeljuje dejavnosti knjiznice, njene vrednote, cilje glede na okolje, v katerem deluje in kateremu je namenjena

poslovanje knjiznice -a - s, gi. knjiznicno poslovanje

poslovna skupnost knjiznic -e -i - z zdruzenje vseh knjiznic, posameznih vrst ali tipov knjiznic za medsebojno usklajevanje poslovanja in odnosov v druzbenem okolju; sin. skupnost knjiznic

poslovni red knjiznice -ega -a - m, gl. knjiznicna pravila in poslovnik knjiznice

poslovnik knjiznice -a - m dolocila, ki podrobneje urejajo delovanje knjiznice; sin. knjiznicna pravila, pravila knjiznice, poslovni red knjiznice, knjiznicni poslovnik; prim, knjiznicni red, statut knjiznice

posmrtna izdaja -e -e z izdaja, ki prvic izide po avtorjevi smrti; sin. postumna izdaja; prim, postumno delo

posodivna bukvarnica -e -e z, zastar., gl. izposojevalna knjiznica

posodobitev -tve z 1. dopolnitev z novejsimi podatki, npr. posodobitev podatkovne zbirke, posodobitev podatkov, publikacije; sin. azuriranje (1); prim, migracija (1), osvezitev 2. v racunalnistvu spreminjanje, dopolnjevanje racunalniskega programa, sistema z novejsimi komponentami; sin. azuriranje (2) 3. listi, ki se kasneje kot dopolnilo (3) vkljucijo v publikacijo z nevezanimi listi

posoddbljena izdaja -e -e z izdaja, ki se razlikuje od prvotne, prejsnje izdaje po posodobitvah (1)

posojnina -e z, zastar., gl. izposojnina

posredna odgovornost -e -i z, v kataiogizaciji odgovornost za delo, po katerem je nastalo neko novo delo, npr. odgovornost za roman, po katerem je nastala dramatizacija; prim, neposredna odgovornost

posredni vir informacij -ega -a - m vir informacij, ki je zapisan na fizicnem nosilcu; ant. neposredni vir informacij

posrednik informacij neustr., gl. informacijski posrednik

posrednisko iskanje -ega -a s iskanje, ki ga za uporabnika opravi informacijski posrednik; prim, uporabnisko iskanje, posrednisko poizvedovanje

posrednisko poizvedovanje -ega -a s poizvedovanje, ki ga za koncnega uporabnika opravi informacijski posrednik; prim, uporabnisko poizvedovanje, posrednisko iskanje posredovanje dokumentov -a - s posiljanje in/ali posredovanje narocenih izvirnih dokumentov, njihovih fotokopij, skeniranih kopij ali elektronskih dokumentov knjiznicam ali posameznikom; prim, posredovanje gradiva

posredovanje gradiva -a - s dajanje, posiljanje narocenega knjiznicnega gradiva knjiznicam ali posameznikom; prim, posredovanje dokumentov

posredovanje informacij -a - s dajanje informacij koncnemu uporabniku iz dolocenega informacijskega vira; prim, informiranje

posredovati informacije -ujem - dov. in nedov. dajati informacije koncnemu uporabniku iz dolocenega informacijskega vira; prim, informirati

postajalisce bibliobusa -a - s kraj, kjer se redno ustavlja bibliobus in nudi storitve uporabnikom

postajalisce potujoce knjiznice -a - s kraj, kjer se redno ustavlja potujoca knjiznica in nudi storitve uporabnikom

postavitev -tve z 1. razporeditev obdelanega knjiznicnega gradiva v skladisce, citalnico, prosti pristop, navadno po obliki, vsebini, velikosti; sin. postavitev knjiznicnega gradiva (1), postavitev gradiva (1); prim, ureditev knjiznicnega gradiva 2. uvrstitev na novo pridobljenega knjiznicnega gradiva v redni knjiznicni fond, npr. zapuscine; sin. postavitev knjiznicnega gradiva (2), postavitev gradiva (2)

postavitev gradiva -tve - z z 1. razporeditev obdelanega knjiznicnega gradiva v skladisce, citalnico, prosti pristop, navadno po obliki, vsebini, velikosti; sin. postavitev (1), postavitev knjiznicnega gradiva (1); prim, ureditev knjiznicnega gradiva 2. uvrstitev na novo pridobljenega knjiznicnega gradiva v redni knjiznicni fond, npr. zapuscine; sin. postavitev (2), postavitev knjiznicnega gradiva (2)

postavitev knjiznicnega gradiva -tve - - z 1. razporeditev obdelanega knjiznicnega gradiva v skladisce, citalnico, prosti pristop, navadno po obliki, vsebini, velikosti; sin. postavitev (1), postavitev gradiva (1); prim. ureditev knjiznicnega gradiva 2. uvrstitev na novo pridobljenega knjiznicnega gradiva v redni knjiznicni fond, npr. zapuscine; sin. postavitev (2), postavitev gradiva (2)

postavitev po formatu -tve i postavitev knjiznicnega gradiva v police tako, da je na isti policnici gradivo podobne velikosti, formata (1) in je zato med policnicami kar najmanj praznega prostora

postavitev po numerusu currensu -tve [kurensu] z, gi. postavitev po tekocih stevilkah

postavitev po tekocih stevilkah -tve z postavitev knjiznicnega gradiva navadno v skladisce tako, da si sledi mehanicno le po zaporednih stevilkah; sin. postavitev po numerusu currensu

postavitev v prosti pristop -tve z postavitev knjiznicnega gradiva, urejenega po dolocenem sistemu glede na vsebino, v police, do katerih imajo uporabniki prost dostop in si lahko gradivo sami izbirajo; prim. postavitev v skladisce

stalni pridevek -ega -vka m, v katalogizaciji sestavni del avtorjevega poimenovanja, kakrsno je doloceno za enotno znacnico, tj. imenski del sestavljenega priimka, stalni pridevek po kraju, plemiski pridevek, npr. (Janez) Svetokriski; prim, agnomen (2), vzdevek

staino narocilo -ega -a s narocilo zbirke (3), serijske publikacije, ki velja do preklica narocila ali do takrat, ko je publikacija zakljucena ali preneha izhajati; sin. abonma, trajni nalog; prim, letno narocilo

staino zaporedje -ega -a s, v UDK ustaljeno zaporedje elementov sestavljenih vrstilcev UDK, ki se oznacuje z dvojnim dvopicjem

standard -a m 1. dogovorna pravila, smernice za opravljanje dejavnosti in doseganje rezultatov na dolocenem podrocju zaradi optimalne stopnje urejenosti in enotnosti; prim, normativ, priporocilo 2. dokument, ki vsebuje taka pravila, smernice

standardi knjiznicarske dejavnosti -ov - m, mn., gi. knjiznicarski standardi

standardi za nacionalne knjiznice -ov m, mn. dogovorna pravila in/ali priporocila za strokovno in ucinkovito delovanje nacionalnih knjiznic, nacrtovanje, financiranje in spremljanje njihove uspesnosti in ucinkovitosti

standardi za specialne knjiznice -ov m, mn. dogovorna pravila in/ali priporocila za strokovno in ucinkovito delovanje specialnih knjiznic, nacrtovanje, financiranje in spremljanje njihove uspesnosti in ucinkovitosti

standardi za splosne knjiznice -ov m, mn. dogovorna pravila in/ali priporocila za strokovno in ucinkovito delovanje splosnih knjiznic, nacrtovanje, financiranje in spremljanje njihove uspesnosti in ucinkovitosti

standardi za solske knjiznice -ov m, mn. dogovorna pravila in/ali priporocila za strokovno in ucinkovito delovanje solskih knjiznic, nacrtovanje, financiranje in spremljanje njihove uspesnosti in ucinkovitosti

standardi za visokosolske knjiznice -ov m, mn. dogovorna pravila in/ali priporocila za strokovno in ucinkovito delovanje visokosolskih knjiznic, nacrtovanje, financiranje in spremljanje njihove uspesnosti in ucinkovitosti

standardizirani splosni oznacevalni jezik -ega -ega -ega -ika m (krat. SGML) v racunalnistvu standard za dolocanje sintakse besedilnih oznacevalnih jezikov

standardna izdaja -e -e z navadna, splosno uveljavljena izdaja

standardna stevilka -e -e z vsaka od dogovorjenih stevilk, navadno mednarodnih, ki enolicno identificirajo publikacijo, dokument, npr. ISBN, ISSN, DOI

standardni bibliografski opis neustr., gi. mednarodni standardni bibliografski opis

standardni format kataloznega listka -ega -a - m mednarodno dogovorjen in uveljavljen format kataloznega listka velikosti 75 x 125 mm; sin. mednarodni format kataloznega listka, amerikanski format

standardni naslov neustr., gi. enotni naslov

standardoteka -e i 1. ustanova, oddelek, ki zbira, obdeluje, hrani in posreduje standarde (2) in informacije o njih 2. sistematicno urejena zbirka standardov (2)

stanje dokumenta -a - s podatek o dostopnosti oziroma razlogu za trenutno nedostopnost dokumenta, npr. naroceno, v vezavi; sin. status dokumenta

stanje zapisa -a - s podatek o vrsti kataloznega zapisa glede na racunalnisko obdelavo, npr. nov zapis, popravljen zapis; sin. status zapisa

staranje gradiva -a - s spreminjanje fizicnih in kemicnih lastnosti gradiva tekom casa; prim, umetno staranje gradiva

starejsa knjiga -e -e z, v katalogizaciji knjiga, ki je izsla pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okrog 1835; sin. antikvarna knjiga (3)

starejsa publikacija -e -e z publikacija, ki je izsla pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okrog 1835

stari tiski -ih -ov m, mn. tiski (2), nastali pred uvedbo modernih tiskarskih strojev, tj. od prvotiskov do okrog 1835

starostna stopnja -e -e i razvojno obdobje, za katerega so primerne dolocene otroske, mladinske leposlovne knjige, npr. mladostnisko obdobje; prim. C, P, M

staticna baza neustr., gl. staticna podatkovna zbirka

staticna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka, v kateri ostajajo podatki nespremenjeni in se vanjo novi zapisi ne vkljucujejo, npr. zbirka na cederomu; ant. dinamicna podatkovna zbirka

staticni podatek -ega -tka m podatek, ki se zaradi svoje narave in/ali vsebine ne spreminja, npr. stvarni naslov; sin. nespremenljivi podatek; ant. dinamicni podatek

statisticna publikacija -e -e i publikacija, ki prinasa statisticne preglede

statisticno porocilo -ega -a s porocilo s stevilcnimi podatki o poslovanju institucije, npr. letno statisticno porocilo knjiznice

statistika bralcev -e ~ i 1. zbiranje in analiziranje stevilcnih podatkov o bralcih (1); sin. statistika uporabnikov (1) 2. prikaz zbranih podatkov o bralcih (1) za doloceno casovno obdobje; sin. statistika uporabnikov (2)

statistika izposoje -e ~ z 1. zbiranje in analiziranje stevilcnih podatkov o uporabnikih, knjiznicnem gradivu in transakcijah v izposoji (1) 2. prikaz zbranih podatkov o uporabnikih, knjiznicnem gradivu in transakcijah v izposoji (1) za doloceno casovno obdobje

statistika uporabnikov -e ~ z 1. zbiranje in analiziranje stevilcnih podatkov o uporabnikih knjiznice; sin. statistika bralcev (1) 2. prikaz zbranih podatkov o uporabnikih knjiznice za doloceno casovno obdobje; sin. statistika bralcev (2)

status dokumenta -a - m, gi. stanje dokumenta

status zapisa -a - m, gi. stanje zapisa

statut knjiznice -a - m pravni akt, ki doloca osnovno organiziranost in poslovanje knjiznice; prim, knjiznicna pravila

stencas -a m, okrajs., gl. stenski casopis

stenski casopis -ega -a m (okrajs. stencas) na desko pritrjeni clanki in obvestila v solan, ustanovah, podjetjih

stereo okrajs. (stereofonski) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je posnetek stereofonski; prim, mono, kvadro

stereofonski -a -o prid. 1. ki omogoca reprodukcijo zvoka z dvema neodvisnima kanaloma in dvema zvocnikoma ter daje poslusalcu prostorski zvocni vtis; prim, kvadrofonski, monofonski 2. gl. stereo

stiki z javnostjo -ov - m, mn., gl. odnosi z javnostmi

stilizirani izvlecek -ega -cka m, gl. strukturirani izvlecek

stilus -a m, lat., zgod. anticno pisalo v obliki palicice, ki je na eni strani zasiljena in na drugi ploscata, za pisanje na povosceno tablico; sin. graphium

stiriaka -e z, nav. v mn. publikacije, dokumenti z obmocja Stajerske ali o njej; sin. styriaca; prim, karniolika, slovenika

STM neskl. [esteem -ema] m, krat. (ang. Scientific, Technical and Medical) oznaka za naravoslovno, tehnisko in medicinsko strokovno in znanstveno literaturo ter zaloznike na trziscu

stoa -e z, lat., zgod. dvorana za branje in studij v anticni knjiznici

stolpcna ureditev strani -e -tve - i razvrstitev besedila po stolpcih na eni strani

stolpec -pea m besedilo, ki zajema le del strani glede na njeno sirino

stolpno skladisce -ega -a s vecnadstropno knjiznicno skladisce navadno kovinske konstrukcije z etazami na kovinskih mrezah; sin. silos

stop lista neustr., gl. seznam blokiranih besed

stopenjski opis -ega -a m, v katalogizaciji bibliografski opis serijske publikacije, publikacije v vec zvezkih, kosih, ki na prvi stopnji prinasa opis elementov, ki veljajo za celoto, na drugi in naslednjih stopnjah opis elementov, znacilnih za vsak posamezni letnik, zvezek, kos; sin. vecstopenjski opis (1); prim, dvostopenjski opis, prva stopnja bibliografskega opisa, druga stopnja bibliografskega opisa

stopnja dostopnosti -e ~ z oznaka, ki opozarja na delno ali casovno omejeno dostopnost gradiva, npr. samo v citalnici, samo dva tedna

stopnja pomanjsanja -e ~ z, gl. stopnja pomanjsave

stopnja pomanjsave -e ~ z podatek o tern, kolikokrat je pomanjsana podoba dokumenta, publikacije npr. na mikrofilmu, mikrofisu; sin. stopnja pomanjsanja

storitev -tve z dejavnost, namenjena zadovoljevanju potreb uporabnikov, npr. knjiznicna storitev, informacijska storitev

str. okrajs. (stran) v katalogizaciji, bibliografiji oznaka v bibliografskem opisu, uporabljena pri navedbi obsega opisovane enote, kadar so listi ostevilceni na obeh straneh; sin. s.; prim, f.

stran -i i 1. vsaka od obeh ploskev lista 2. gl. s. in str.

stran s copyrightom -i [kopirajtom] z navadno hrbtna stran naslovnega lista, na kateri je oznaka za copyright (2) z navedbo leta copyrighta

stranicenje -a s, gl. paginacija

straniciti -im nedov., gl. paginirati

stranski naslov -ega -ova m naslov, ki ni na naslovni strani, ampak drugje v publikaciji in se razlikuje od stvarnega naslova, npr. zacetni naslov, ovojni naslov, koncni naslov; sin. variantni naslov

stranski zemljevid -ega -a m, v katalogizaciji navadno manjsi zemljevid, nacrt mesta, natisnjen ob strani vecjega zemljevida

strategija iskanja -e ~ z, gl. iskalna strategija

stratesko nacrtovanje knjiznice -ega -a ~ s proces povezovanja knjiznice z okoljem, ki vkljucuje analizo informacij o okolju, oblikovanje ciljev, nacrtov dela in njihovo izvedbo zaradi oblikovanja cim kakovostnejsih knjiznicnih zbirk in storitev

streznik -a m, v racunalnistvu 1. racunalniski program, ki sprejema in izvaja zahteve odjemalca ali vec odjemalcev ter jim vrne rezultate; prim. odjemalec 2. racunalnik, ki izvaja tak program ali vec takih programov, npr. spletni streznik

strip -a m 1. zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom, ki je navadno predstavljeno v posebej oblikovanih poljih, oblackih 2. publikacija s takimi zgodbami

stroga abeceda -e -e i razvrstitev znacnic, gesel, naslovov tako, da je upostevana abeceda vseh crk in zaporedje drugih dogovorjenih znakov; sin. notranja abeceda (2); ant. groba abeceda

strojep. avtogr. okrajs. (strojepisni avtogram) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota razmnozena na stroju za odtis z matric; sin. cikl.

strojepisni avtogram -ega -a m 1. v katalogizaciji tisk (2), razmnozen na ciklostilu (1), sapirografu 2. gl. strojep. avtogr. in cikl.

strojna obdelava podatkov -e -e ~ z, gl. avtomatska obdelava podatkov in racunalniska obdelava podatkov

strojna oprema -e -e z racunalnik in druge aparature, ki omogocajo njegovo delovanje, uporabo; prim, programska oprema

strojni papir -ega -ja m, v papirnistvu papir v listih, polah ali zvitkih, izdelan s strojnim postopkom; ant. rocni papir

strojni zapis -ega -a m, zastar., gl. racunalniski zapis (2) in elektronski zapis (2) in digitalni zapis (2)

strdjno citljivi ~ -a ~ -o prid., zastar., gl. racunalnisko citljivi

strojno citljivi katalog neustr., gl. racunalniski katalog in avtomatizirani katalog in elektronski katalog

strojno citljivi medij neustr., gl. racunalniski medij in elektronski medij (1)

strojno iskanje neustr., gl. racunalnisko iskanje

strokovna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije dolocene stroke, strokovnega podrocja, znanstvene discipline; sin. predmetna bibliografija; prim, splosna bibliografija

strokovna bibliotekonomija -e -e z podrocje bibliotekonomije, ki obravnava teorijo, metodologijo in tehnologijo obdelave ter uporabe knjiznicnega gradiva; prim, splosna bibliotekonomija

strokovna knjiznica -e -e z knjiznica, ki je omejena na knjiznicno gradivo in informacije dolocene vrste ali na specialno strokovno podrocje; sin. specialna knjiznica (2); ant. splosna knjiznica (1)

strokovna literatura -e -e i 1. literatura (1), ki obravnava dolocena strokovna podrocja na poljudnem, poljudnoznanstvenem ali znanstvenem nivoju; prim, leposlovje 2. publikacije, dokumenti, ki vsebujejo strokovna dela; prim. znanstvena literatura

strokovna publikacija -e -e z publikacija, v kateri je objavljeno strokovno delo, npr. strokovni casopis; prim, znanstvena publikacija, poljudnoznanstvena publikacija

strokovna ureditev knjiznice -e -tve - z ureditev knjiznice v skladu s knjiznicnimi in knjiznicarskimi standardi; sin. ureditev knjiznice

strokovni clanek -ega -nka m clanek, v katerem je opisana uporaba znanja v praksi; prim, poljudni clanek, znanstveni clanek

strokovni katalog -ega -a m, gl. stvarni katalog

strokovni naziv -ega -a m naziv (1), ki ga pridobi knjiznicni delavec s strokovnim izobrazevanjem in delom, navadno s strokovnim izpitom, npr. bibliotekar (1), visji bibliotekar (2)

strokovni prispevek -ega -vka m prispevek, v katerem je opisana uporaba znanja v praksi; prim, poljudni prispevek, znanstveni prispevek

strokovni referent -ega -enta m knjiznicar (1), ki je zadolzen za nabavo, vsebinsko obdelavo knjiznicnega gradiva in posredovanje informacij z dolocenega strokovnega, znanstvenega podrocja

strokovni svet za knjiznicarstvo -ega -eta - m upravni strokovni organ za vodenje knjiznicarske dejavnosti

strokovni vodja knjiznice -ega -e ~ m oseba, ki skrbi za strokovno delo v knjiznici

strokovno delo -ega -a s delo, ki posreduje spoznanja dolocene stroke, znanstvene panoge, dejavnosti, npr. strokovni clanek, strokovna razprava; prim, znanstveno delo, poljudnoznanstveno delo

struktura knjiznicne zaloge -e z, gl. sestava knjiznicne zbirke in sestava knjiznicnega fonda

struktura knjiznicne zbirke -e z, gi. sestava knjiznicne zbirke in sestava knjiznicnega fonda

struktura knjiznicnega fonda -e - z, gi. sestava knjiznicnega fonda in sestava knjiznicne zbirke

struktura podatkovne zbirke -e - - z, v racunainistvu opredelitev entitet, atributov in relacij v podatkovni zbirki

struktura zapisa -e - i opredelitev sestavnih delov racunalniskega zapisa (1) in odnosov med njimi

strukturirani abstrakt -ega -a m, gi. strukturirani izvlecek

strukturirani izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki povzema vsebinske elemente dokumenta po vnaprej doloceni standardni shemi; sin. pozicijski izvlecek, stilizirani izvlecek, strukturirani abstrakt

stsl. cir. okrajs. (staroslovanska cirilica) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so podatki v opisovani enoti v staroslovanski cirilici in so v bibliografskem opisu transliterirani

stv. nasi, okrajs. (stvarni naslov) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu za stvarni naslov, npr. stv. nasi, fing., stv. nasi, skrajsan

stvarna informacija -e -e z, gl. 1. informacija iz gradiva 2. faktografska informacija

stvarna katalogizacija -e -e i izdelava kataloznih vpisov za stvarne kataloge; prim, predmetna katalogizacija, opisna katalogizacija

stvarna oznaka neustr., gl. geslo (1), predmetna oznaka

stvarna znacnica -e -e i znacnica, ki sestoji iz stvarnega naslova ali dela stvarnega naslova; prim, posebna stvarna znacnica

stvarni indeks neustr., gl. predmetno kazalo

stvarni katalog -ega -a m (krat. SK) katalog (1), v katerem so vpisi urejeni po vsebinskih oznakah; sin. realni katalog, strokovni katalog; prim, abecedni stvarni katalog, sistematski katalog

stvarni naslov -ega -ova m, v katalogizaciji 1. ime publikacije, dokumenta, navedeno na naslovni strani ali na nadomestilu naslovne strani; sin. glavni stvarni naslov, naslov v ozjem smislu; prim, glavni naslov, naslov (2) 2. gl. stv. nasi.

stvarni register neustr., gl. predmetno kazalo

stvarno geslo -ega -a s, gl. geslo (1) in predmetna oznaka

stvarno kazalo -ega -a s, gl. predmetno kazalo

styriaca -e [stiriaka] z, lat, gl. stiriaka

subjektivna bibliografija -e -e z, gl. subjektivna osebna bibliografija

subjektivna osebna bibliografija -e -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije dolocenega avtorja; sin. subjektivna bibliografija; prim, objektivna osebna bibliografija

subskripcija -e z, gl. prednarocilo

subskripcijska cena -e -e z, gl. prednarocniska cena

substantivum regens -a -a m, lat., gl. vodilni samostalnik

suho ciscenje -ega -a s, v restavratorstvu ciscenje gradiva s suhimi copici, sesalcem za prah, radirko; prim, mokro ciscenje

sumerska pisava -e -e i najstarejsi klinopis Sumercev in drugih Ijudstev na Bliznjem Vzhodu, poznana od 18. stoletja pr.n.st.

super ekslibris - -a m navadno umetnisko zasnovana oznaka lastnika knjige, natisnjena, vtisnjena na zunanjo stran platnic; sin. supralibros; prim. ekslibris

super exlibris - -a [ekslibris] m, gl. super ekslibris

superfis -a m mikrofis z zelo pomanjsanimi posnetki, npr. do 400 posnetkov na kartico; prim, ultrafis

suplement -enta m zvezek, snopic, ki dopolnjuje glavno publikacijo; prim. dopolnilo (2)

supralibros -a m navadno umetnisko zasnovana oznaka lastnika knjige, natisnjena, vtisnjena na zunanjo stran platnic; sin. super ekslibris; prim. ekslibris

svet knjiznice -eta ~ m, gl. knjiznicni svet

svetli tisk -ega -a m, v tiskarstvu natis besedila s crkami s tankimi potezami

svetno ime -ega -na s ime redovnika, papeza, ki ga je nosil pred spremembo imena; ant. cerkveno ime

Sveto pismo -ega -a s temeljna knjiga krscanstva; sin. Biblija

svetovalec -lea [uc] m kdor s svojim znanjem z dolocenega podrocja sodeluje pri nastajanju in realizaciji dela, predvsem avdiovizualnega; sin. konzultant

svetovalka -e [uk] z zenska, ki s svojim znanjem z dolocenega podrocja sodeluje pri nastajanju in realizaciji dela, predvsem avdiovizualnega; sin. konzultantka

svetovna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki poskusa zajeti vsa umetniska, znanstvena dela na svetu; sin. univerzalna bibliografija; prim. mednarodna bibliografija

Svetovna konvencija o avtorski pravici -e -e z, v pravu mednarodna konvencija iz 1952. leta o varstvu avtorskih pravic; prim. Bernska konvencija

svetovni splet -ega -eta m (krat. WWW, ang. World Wide Web) porazdeljen internetni informacijski sistem, v katerem so spletne strani, spletni dokumenti povezani s hiperpovezavami; sin. splet

svincnik -a m pisalo iz lesene cevke s trdim vlozkom, ki pusca sled na pisni podlagi, npr. srebrni, grafitni, tintni svincnik

svitek -tka m, gl. zvitek

svobodni pristop neustr., gl. prosti pristop

SZTI szn-ja [sgzgtgi] m, krat., gl. Sistem znanstvenega in tehnicnega informiranja

S

sapirograf -a m, v tiskarstvu naprava za razmnozevanje manjse naklade rokopisnih, strojepisnih odtisov z barvnih matric (1); prim, ciklostil (1)

scitni ovitek -ega -tka m 1. zascitni, likovno oblikovan ovitek knjige, navadno s podatki o delu, avtorju; sin. knjizni ovitek 2. zunanja zascita iz papirja ali plastike, ki varuje kos knjiznicnega gradiva; sin. ovitek (1), varovalni ovitek

scitni papir -ega -ja m, v knjigovestvu tanek, polprozoren papir, ki sciti v knjigo uvezan graficni list

scitnik -a m polkrozni ali ploscati, navadno kovinski deli, pritrjeni na platnice srednjeveske knjige, namenjeni zasciti platnic pred obrabo in/ali okrasu, npr. vogalni, sredinski, okrogli, zelezni, medeninasti scitniki; sin. gumb (2), kovinski gumb

selak -a m, zarg., gi. selak plosca

selak plosca ~ -e z, do 1950 gramofonska plosca, izdelana iz smole nekaterih indijskih dreves, zato bolj obcutljiva in lomljiva kot vinilna plosca; sin. selak

sestnajsterka -e z (simbol 16°) v knjigovestvu knjizni format (2) velikosti sestnajstine tiskovne pole; sin. sedec

SI neskl. [esi] m, krat. (sirsi izraz) pri normativni kontroli oznaka v normativnem zapisu, ki oznacuje sirsi izraz

sibika -e i kovinska palica v kataloznem predalu, na katero so nanizani preluknjani katalozni listki in tako zasciteni pred zamenjavo, izgubo

sifra -e z 1. dogovorjen znak iz ene ali vec crk, stevk, besed za lazje, hitrejse oznacevanje, razvrscanje; sin. koda (1) 2. v racunalnistvu dogovorjeno zaporedje znakov, ki dovoljuje dostop do dolocenega racunalniskega sistema, elektronskega vira (1); sin. geslo (4), koda (2); prim, uporabnisko ime

sifrant -a m seznam sifer (1) in njihovih pomenov

sifrirani bibliografski podatek -ega -ega -tka m bibliografski podatek, ki je v racunalniskem zapisu (1) predstavljen s sifro (1), npr. jezik publikacije, vrsta gradiva; sin. kodirani bibliografski podatek

sirsi izraz -ega -aza m 1. v tezavru deskriptor, ki oznacuje pojem, ki je hierarhicno nadrejen drugemu izrazu z bolj specificnim pomenom, npr. naravoslovje - fizika; sin. nadrejeni izraz; ant. ozji izraz; prim, najsirsi izraz 2. gl. SI

sivana knjiga -e -e z, v knjigovestvu knjiga, pri kateri sta knjizni blok in hrbet s platnicami sivana; prim, nesivana vezava, lepljena knjiga

SK SK-ja [eska] krat., gl. solska knjiznica

skofijska knjiznica -e -e z cerkvena knjiznica, ki deluje v okviru skofije

solarska knjiznica -e -e z del solske knjiznice, ki je namenjen ucencem osnovne sole; prim, osnovnosolska knjiznica, uciteljska knjiznica

solska citalnica -e -e i citalnica v osnovni ali srednji soli, ki je sestavni del solske knjiznice

solska knjiznica -e -e i (krat. SK) knjiznica, ki je predvsem namenjena ucencem in uciteljem osnovnih ter srednjih sol, npr. osnovnosolska, srednjesolska, gimnazijska knjiznica

Solska knjiznica -e -e i strokovni casopis solskih knjiznicarjev, ki ga od leta 1991 kot cetrtletnik izdaja Zavod RS za solstvo

solska knjiznicarka -e -e z knjiznicarka, ki dela v solski knjiznici

solski knjiznicar -ega -ja m knjiznicar, ki dela v solski knjiznici

solski set centralne katalogizacije -ega -a - m, gi. set S

solski spis -ega -a m, zastar., v katalogizaciji monografska ali serijska publikacija s porocili, programi sol, npr. solsko glasilo

solsko knjiznicarstvo -ega -a s knjiznicna dejavnost solskih knjiznic

st. okrajs. (stevilka) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota dolocena stevilka publikacije v vec zvezkih, stevilka serijske publikacije

stampiljka -e z 1. uradni znak z imenom in navadno logotipom korporacije za oznacevanje istovetnosti, lastnistva; sin. zig (1); prim, pecat (1) 2. priprava, navadno gumijasta, za odtiskovanje takega znaka; prim, zig (2), pecat (2)

steti neustr., gl. stevilceni in ostevilceni

steta knjizna zbirka neustr., gl. stevilcena knjizna zbirka

steta zbirka neustr., gl. stevilcena knjizna zbirka

stetje neustr., gl. stevilcenje

stevilcena knjizna zbirka -e -e -e z knjizna zbirka, katere zvezki, kosi izhajajo redno ali obcasno in so ostevilceni; prim, nestevilcena knjizna zbirka

stevilceni -a -o prid. oznacen z zaporednimi stevilkami, crkami, npr. stevilcena zbirka; sin. ostevilceni; ant. nestevilceni

stevilcenje -a s 1. oznacevanje vsakega od zaporednih zvezkov, kosov v knjizni zbirki, periodicni publikaciji, ki lahko vkljucuje tudi okrajsano poimenovanje zvezka, stevilke, letnika 2. v katalogizaciji element bibliografskega opisa serijske publikacije, ki vsebuje take oznake prvega, in ko je izhajanje zakljuceno, tudi zadnjega zvezka, in ki omogoca njeno identifikacijo, npr. letn. 1, st. 1 - letn. 30, st. 12; sin. navedba stevilcenja

stevilciti -im nedov. oznacevati s stevilkami, navadno zaporednimi

stevilcna oznaka -e -e z oznaka, ki sestoji samo iz stevk; sin. numericna oznaka; prim, crkovna oznaka, alfanumericna oznaka

stevilka -e z 1. znak za stevilo, navadno za oznacevanje zaporedja strani, zaporednih kosov serijske publikacije 2. vsak kos serijske publikacije z zaporedno oznako, navadno stevilcno, casovno, npr. stevilka elektronskega casopisa; sin. stevilka serijske publikacije (2); prim, casovna oznaka, zvezk (2)

stevilka kliseja -e - z stevilcna oznaka, ki jo glasbenemu tisku dodeli zaloznik, in je navadno natisnjena na dnu vsake strani; prim, zalozniska stevilka

stevilka napotila -e - i stevilka, ki v racunalniskem tezavru enolicno doloca mesto izraza, ki je vir za kazalke in vodilke v tiskanem kazalu

stevilka serijske publikacije -e i 1. zaporedna oznaka, navadno stevilcna, posamezne serijske publikacije 2. vsak kos serijske publikacije z zaporedno oznako, navadno stevilcno, casovno, npr. stevilka elektronskega casopisa; sin. stevilka (2); prim, zvezek (2)

stevilka za izposojo -e i stevilka, navadno na nalepki s crtno kodo, ki oznacuje vsak kos knjiznicnega gradiva in omogoca evidenco izposoje, zlasti racunalniske; sin. izposojevalna stevilka

stevilski podatek -ega -tka m podatek, ki ga predstavljajo stevke; sin. numericni podatek; ant. crkovni podatek; prim, alfanumericni podatek

stevilski znak -ega -a m znak, ki predstavlja stevko; sin. numericni znak; prim. crkovni znak

stirinajstdnevnik -a m casnik ali casopis, ki izhaja vsak drugi teden; prim. polmesecnik

studij uporabnikov -a - m proucevanje uporabnikov zaradi ugotavljanja zakonitosti pretoka in uporabe informacij

studija uporabnikov -e - z raziskava o informacijskih zahtevah, potrebah, o iskalnih navadah uporabnikov zaradi ugotavljanja ustreznosti knjiznicnih informacijskih storitev

studijska celica -e -e z manjsi prostor v knjiznici, ki je namenjen za delo posameznika; sin. bralna celica, karel; prim, bralna nisa

studijska knjiznica -e -e z splosna znanstvena knjiznica, ki zbira predvsem knjiznicno gradivo za studijske namene in za domoznansko raziskovanje

studijska literatura -e -e z literatura (1), predvidena za studij po dolocenem studijskem programu

studijska zbirka -e -e z del knjiznicne zbirke, ki vsebuje studijsko literaturo

studijski oddelek -ega -lka m oddelek splosne knjiznice (2) predvsem s knjiznicnim gradivom za studijske namene; prim, ljudski oddelek

sum -a m, gl. informacijski sum

sund -a m delo brez umetniske vrednosti; sin. plaza

T

t. okrajs. (tiskal, tiskarna) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki ji sledi navedba tiskarja, tiskarne

tab. okrajs. (tabela) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota tabela ali da opisovana enota vsebuje tabele

tablica -e z z besedami, stevilkami in slikami potiskan kartoncek, namenjen hitremu prikazovanju pri poucevanju; sin. ucni kartoncek

tablice UDK -ic - [udeka] z, mn. numericno urejen seznam UDK-vrstilcev z ubesedenimi pomeni, ki obsega glavne tablice in pomozne tablice, npr. popolna izdaja tablic UDK, skrajsana izdaja tablic UDK; sin. UDK-tablice

tablicni katalog -ega -a m, zgod. popis vseh glinastih tablic, ki pripadajo isti seriji glinastih tablic; prim, serijski katalog glinastih tablic

tabloid -a m casnik, casopis manjsega formata (1) s krajsimi sestavki populisticne, senzacionalisticne vsebine in stevilnimi fotografijami ter poudarjenimi naslovi prispevkov; prim, rumeni tisk

tabula cerata -e -e z, lat, gl. povoscena ploscica in povoscena tablica

tabularna inkunabula -e -e z, zgod. inkunabula, pri kateri so strani odtisnjene z lesenih, kovinskih plosc; prim, ksilografska knjiga, tipografska inkunabula

tajna pisava -e -e z pisava, za katero ve ozek krog ljudi; sin. tajnopis (2)

tajnopis -a m 1. besedilo, sporocilo s prikrito vsebino 2. pisava, za katero ve ozek krog ljudi; sin. tajna pisava

taksonomija virov -e - i 1. sistematicno poimenovanje in uvrscanje informacijskih virov po dolocenih kriterijih v skupine, npr. vir z dostopom na daljavo, vir z lokalnim dostopom; prim, tipologija dokumentov (1) 2. strokovna merila za tako poimenovanje in razvrscanje; prim, tipologija dokumentov (2)

Talmud -a m zbirka judovskega verskega izrocila

taninsko usnje -ega -a s, zgod., v knjigovestvu, v restavratorstvu trse usnje, izdelano z najstarejsim nacinom predelave koz, zlasti za prevleko lesenih platnic kodeksov in prvih knjig

tantiema -e z, nav. v mn. avtorjev oziroma avtoricin delez dohodka od objavljenega, javno izvajanega dela; sin. avtorska tantiema

tastatura -e z, gl. tipkovnica

TDF TDF-a [tedeef -efa] m (ang. Transborder DataFlow) gl. globalni pretok podatkov

tedenska bibliografija -e -e z tekoca bibliografija, ki izhaja enkrat na teden

tednik -a m casnik ali casopis, ki izhaja enkrat tedensko

tehnicna informacija -e -e z, nav. v mn. 1. strokovna informacija, npr. znanstvene in tehnicne informacije 2. informacija, navadno dokumentacija proizvajalca o dolocenem izdelku

tehnicna sluzba -e -e z oddelek, sluzba v knjiznici, ki opravlja tehnicna dela, npr. fotokopirnica, knjigoveznica, tiskarna

tehnicni urednik -ega -a m urednik (1), ki je odgovoren za tehnicno pripravo in izdelavo publikacije; prim, glavni urednik (2), odgovorni urednik

tehnicno porocilo -ega -a s porocilo, v katerem so opisani stanje, potek in izsledki znanstvene raziskave; sin. znanstveno porocilo

tehnika branja -e - z nacin branja (2), s katerim bralec v dolocenem casu doseze zazeleni cilj branja, npr. tehnika hitrega branja, diagonalno branje, studijska tehnika branja

tehniska knjiznica -e -e i visokosolska ali specialna knjiznica za podrocje tehnike

tehtanje -a s, pri poizvedovanju, v informatiki dolocanje relativne pomembnosti iskalnim pojmom v poizvedbi ali v dokumentu; sin. ponderiranje, utezevanje

TEI TEI-ja [tei] m, krat. (ang. Text Encoding Initiative) mednarodni interdisciplinarni standard za oznacevalni jezik, ki omogoca knjiznicam, muzejem, zaloznikom in posameznikom strukturirati razlicne vrste besedil v elektronski obliki

teka -e z, zgod. iz preganjenega pergamenta izdelan ovoj za shranjevanje papirusovih listov

tekoca bibliografija -e -e i bibliografija (2), ki izhaja v dolocenih casovnih presledkih in popisuje zlasti nove dokumente publikacije, npr. tedenska, mesecna, letna bibliografija; ant. zakljucena bibliografija; prim. retrospektivna bibliografija, sprotna bibliografija

tekoca evidenca serijskih publikacij -e -e - z sprotno vpisovanje posameznih stevilk serijskih publikacij v akcesijske evidence

tekoca informacija -e -e z, gi. sprotna informacija

tekoca nacionalna bibliografija -e - z nacionalna bibliografija, ki izhaja v dolocenih casovnih presledkih in popisuje zlasti nove dokumente, publikacije; prim, retrospektivna nacionalna bibliografija, tekoca narodna bibliografija

tekoca narodna bibliografija -e - - z narodna bibliografija, ki izhaja v dolocenih casovnih presledkih in popisuje zlasti nove dokumente, publikacije; prim, retrospektivna narodna bibliografija, tekoca nacionalna bibliografija

tekoca paginacija -e -e z paginacija pri publikacijah v vec zvezkih in serijskih publikacijah, ki se nadaljuje iz zvezka v zvezek; sin. tekoce stevilcenje strani

tekoca periodika -e -e z periodicne publikacije, ki jih knjiznica dobiva v dolocenem obdobju, navadno v tekocem letu; prim, sprotno gradivo

tekoca publikacija -e -e z 1. serijska publikacija, ki se izhaja; sin. nezakljucena serijska publikacija; prim, prenehana publikacija 2. zastar., gl. serijska publikacija

tekoca stevilka -e -e z 1. stevilka, ki brez prekinitve v dolocenem redu sledi stevilki prejsnje enote 2. zarg., gl. tekoca stevilka serijske publikacije 3. zarg., gl. tekoca stevilka periodicne publikacije 4. gl. numerus currens

tekoca stevilka periodicne publikacije -e -e - z trenutno zadnja, najnovejsa stevilka periodicne publikacije; sin. tekoca stevilka (3)

tekoca stevilka serijske publikacije -e -e z trenutno zadnja, najnovejsa stevilka serijske publikacije (2); sin. tekoca stevilka (2)

tekoce gradivo neustr., gi. sprotno gradivo

tekoce informiranje -ega -a s, gi. sprotno informiranje

tekoce iskanje -ega -a s, gi. sprotno poizvedovanje

tekoce izhajanje -ega -a s 1. nezakljuceno izhajanje serijske publikacije 2. zarg., gl. redno izhajanje

tekoce mikrofilmanje -ega -a s sprotno mikrofilmanje novih dokumentov, publikacij, tekocih letnikov casnikov, casopisov; prim, retrospektivno mikrofilmanje

tekoce stevilcenje -ega -a s stevilcenje (1), pri katerem tecejo stevilke v dolocenem zaporedju iz letnika (1) v letnik (1) brez prekinitve

tekoce stevilcenje strani -ega -a ~ s, gl. tekoca paginacija

tekoci casopis -ega -a m casopis, ki ga knjiznica dobiva v dolocenem obdobju, navadno v tekocem letu

tekoci letnik -ega -a m trenutno zadnji, najnovejsi letnik (1)

tekoci meter polic -ega -tra ~ m enota za merjenje razpolozljivega ali z gradivom zasedenega prostora na policnicah

tekoci naslov -ega -ova m naslov v zivi pagini, ki se ponavlja na vsaki strani knjige, serijske publikacije

tekoci prirast -ega -a m prirast (1) v dolocenem krajsem obdobju, npr. mesecni prirast

tekoci trak -ega -u m 1. tehnicna naprava za prenos knjiznicnega gradiva v obliki neskoncnega traku; prim, transporter, transportni sistem 2. pri obdelavi organiziran pretok gradiva skozi posamezne oddelke v postopku knjiznicne obdelave 3. zarg. oddelki, sluzbe v knjiznici, ki so vkljuceni v tak pretok gradiva

tekst -a m, gl. besedilo (2, 3)

tekstovna podatkovna zbirka neustr., gl. besedilna podatkovna zbirka in besedilna zbirka

tekstovna zbirka neustr., gl. besedilna podatkovna zbirka

tekstovni podatek m, neustr., gl. besedilni podatek (1, 2)

tekstualna zbirka neustr., gl. besedilna podatkovna zbirka

tekstura -e z, v papirnistvu struktura povrsine papirja, zlasti glede na grobost vlaken, gladkost povrsine

tektura -e z listek s popravki, nalepljen cez napacno napisano, natiskano besedilo; prim, errata (2), popravki

TEL TEL-a [tel] m, krat. (ang. The European Library) gl. Evropska knjiznica

telefonska informacija -e -e z ustna informacija, posredovana po telefonu

telekomunikacija -e z, nav. v mn. 1. izmenjava, posredovanje podatkov in informacij na daljavo z elektronskimi sistemi 2. sredstvo, naprava, ki omogoca tako izmenjavo, posredovanje podatkov in informacij

telonim -a m psevdonim, sestavljen iz koncnih crk imena in priimka

tematicni katalog -ega -a m 1. seznam del posameznega skladatelja, navadno urejen kronolosko ali po zvrsteh skladb z notnim incipitom za vsako skladbo, sestavek 2. neustr., gl. tematski katalog

tematska bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje dokumente, publikacije o dolocenem pojavu, pojmu, temi; prim, objektivna bibliografija

tematska determinanta -e -e z, gl. tematsko dolocilo

tematska karta -e -e z, gl. tematski zemljevid

tematska oznaka -e -e i 1. oznaka za leposlovne teme 2. gl. tematska predmetna oznaka

tematska poizvedba -e -e i poizvedba, ki zbere podatke, dokumente o dolocenem tematskem podrocju

tematska predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna oznaka, ki oznacuje temo, obravnavano v dokumentu, publikaciji, kadar tema ni oseba, korporacija, rodbina, zemljepisno ime, casovno obdobje ali zvrst dokumenta, npr. bibliotekarstvo; sin. tematska oznaka (2)

tematska priloga -e -e i publikacija, ki dopolnjuje doloceno izdajo kakega dela, ima znacilen lastni naslov in vsebino z enotno tematiko; prim. posebna stevilka, tematska stevilka

tematska stevilka -e -e i stevilka serijske publikacije, ki je v celoti posvecena eni sami tematiki; sin. monotematska stevilka; prim, avtorska stevilka, tematska priloga

tematska ureditev -e -tve i abecedna ureditev po doloceni tematski oznaki

tematski katalog -ega -a m abecedni stvarni katalog za leposlovje, navadno v mladinskih knjiznicah

tematski zemljevid -ega -a m zemljevid, ki z vrisanimi posebnimi znaki, simboli prikazuje dolocene znacilnosti obmocja, npr. geoloska karta, arheoloski zemljevid; sin. tematska karta

tematsko dolocilo -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi dolocilo, ki podrobneje tematsko opredeli in/ali omeji predmetno znacnico; sin. tematska determinanta

tematsko iskanje -ega -a s, gl. iskanje po vsebini

tematsko poizvedovanje -ega -a s, gl. iskanje po vsebini

temeljna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje osnovno literaturo o stroki, predmetu; sin. elementarna bibliografija

temeljna literatura -e -e z najpomembnejsa, za spoznavanje problematike strokovnega podrocja neobhodno potrebna literatura (1)

temeljna zaloga -e -e z, gl. osnovna knjiznicna zbirka in osnovni knjiznicni fond

temeljna zbirka -e -e z, gl. osnovna knjiznicna zbirka in osnovni knjiznicni fond

temeljni fond -ega -a m, gl. osnovna knjiznicna zbirka in osnovni knjiznicni fond

temeljni podatek opisa neustr., gl. obvezni element bibliografskega opisa

temeljno knjiznicno gradivo -ega -ega -a s gradivo s temeljnimi deli glede na stroko, vrsto uporabnikov, namen knjiznice

tenakel -kla m, zgod. drzalo za rokopise pri prepisovanju

tendencna knjiznica -e -e i knjiznica, ki si s svojim gradivom in delovanjem prizadeva doseci posebne ucinke

teoloska knjiznica -e -e i visokosolska ali specialna knjiznica za podrocje teologije

terciarna informacija -e -e i informacija v terciarnem viru

terciarna publikacija -e -e i 1. publikacija, ki vsebuje popis, pregled sekundarnih dokumentov (2), npr. bibliografija bibliografij 2. pripomocek za analiticno obdelavo (1) primarnih dokumentov ali virov informacij, npr. tezaver, klasifikacijske tablice; prim, primarna publikacija, sekundarna publikacija, referencno gradivo, referencna publikacija, terciarni vir, terciarni dokument 3. po nekaterih opredelitvah prirocnik (1)

terciarni dokument -ega -enta m, v dokumentaiistiki zapis (1), ki je rezultat preoblikovanja, zgostitve, preureditve podatkov iz ze obstojecih primarnih in sekundarnih dokumentov, publikacij; prim, terciarna publikacija (2), terciarni vir, primarni dokument, sekundarni dokument (2), kvartarni dokument

terciarni vir -ega -a m vir informacije, ki je terciarni dokument, terciarna publikacija

terjati izposojeno gradivo -am nedov. zahtevati od uporabnika, da po izteku roka vrne izposojeno knjiznicno gradivo

termalni tiskalnik -ega -a m, gi. toplotni tiskalnik

termicni tiskalnik -ega -a m, gi. toplotni tiskalnik

terminal -a m racunalniska naprava s tipkovnico in monitorjem, ki ne deluje samostojno in je namenjena komuniciranju z racunalniskimi sistemi; prim. osebni racunalnik

testna baza -e -e z, gi. testna zbirka (2)

testna zbirka -e -e i 1. podatkovna zbirka, namenjena preizkusanju, ocenjevanju npr. novih programskih resitev 2. katalozni zapisi, ki jih katalogizator pripravi za ocenjevanje kot dokazilo o svoji usposobljenosti za pridobitev licence za aktivno sodelovanje v kooperativnem bibliografskem sistemu; sin. testna baza

tete-beche neskl. [tet bes] m, fra., zarg., gl. obratni tisk

tezaver -vra m kontroliran seznam deskriptorjev z navedbo semanticnih in hierarhicnih odnosov; prim, slovar deskriptorjev, kontrolirani slovar

tinta -e z obarvana tekocina za pisanje s copicem, peresom; prim, tus

tip braica -a ~ [uc] m kar je med bralci iste vrste posebno znacilno glede na njihove potrebe, zahteve, obnasanje, npr. zahtevni bralec; sin. tip uporabnika (1); prim, vrsta braica

tip dokumenta -a ~ m kar ima med knjiznicnim gradivom posebne znacilnosti, npr. strokovni, znanstveni clanek

tip knjiznice -a - m kar je med knjiznicami iste vrste posebej znacilno za organiziranje in poslovanje dolocene skupine knjiznic, npr. samostojna, nesamostojna, javna, zasebna knjiznica; prim, vrsta knjiznice

tip uporabnika -a - m 1. pri poizvedovanju kar je med knjiznicnimi uporabniki iste vrste posebno znacilno glede na njihove potrebe, zahteve, obnasanje, npr. zahtevni uporabnik; sin. tip bralca; prim, vrsta uporabnika 2. kar je med uporabniki sistemov za poizvedovanje posebno znacilno glede na izkusnje s temi sistemi, npr. zacetnik, izkuseni uporabnik

tipa -e z, v tiskarstvu ulita crka za rocno stavljenje

tipkopis -a m dokument, napisan s pisalnim strojem; sin. daktiloskript; prim. rokopis (3)

tipkovnica -e i naprava za pisanje, vnos podatkov, ukazov s pritiskanjem na tipke, na katerih so oznacene crke, stevilke, znaki, npr. tipkovnica pisalnega stroja, racunalniska tipkovnica; sin. tastatura

tipno gradivo -ega -a s gradivo z izbocenimi znaki in/ali razlicno oblikovano povrsino, namenjeno slepim in slabovidnim, npr. tiski v brajici

tipograf -a m oseba, odgovorna za izbor in razpored crk pri rocnem stavljenju

tipografija -e i prenos pisanega besedila v tiskano obliko z umetniskim oblikovanjem tiskarskega dela in z napravami, ki omogocajo izdelavo tiskarskega stavka

tipografka -e i zenska, odgovorna za izbor in razpored crk pri rocnem stavljenju

tipografska bibliografija -e -e z, zgod. bibliografija (2), ki popisuje tiske (2) kakega tiskarja, tiskarjev dolocenega obmocja

ipografska enota -e -e z, v tiskarstvu merska enota za velikost tiskarskih crk, ki meri 0,376 mm

tipografska inkunabula -e -e z, zgod. inkunabula, tiskana s premicnimi crkami; prim, tabularna inkunabula

tipografski papir -ega -ja m, zgod., v papirnistvu tiskovni papir za tiskanje s sestavljivimi tipami za crke, znake, okraske

tipologija bralcev -e ~ [uc] z sistematicno uvrscanje bralcev v tipe; sin. tipologija uporabnikov

tipologija dokumentov -e ~ z 1. sistematicno uvrscanje dokumentov po dolocenih kriterijih v skupine, npr. strokovni clanki, disertacije; prim. taksonomija virov (1), tipologija gradiva (1) 2. strokovna merila za tako razvrscanje; prim, taksonomija virov (2), tipologija gradiva (2)

tipologija gradiva -e ~ z 1. sistematicno uvrscanje gradiva po dolocenih znacilnostih v skupine, npr. monografske publikacije, serijske publikacije, kartografsko gradivo, disertacije, drobni tiski; prim, tipologija dokumentov (1) 2. strokovna merila za tako razvrscanje; prim, tipologija dokumentov (2)

tipologija uporabnikov -e ~ z sistematicno razvrscanje uporabnikov knjiznice v tipe; sin. tipologija bralcev

tiraza -e z, gi. naklada

tisk -a m 1. postopki razmnozevanja dvodimenzionalnih graficnih podob na tiskovnem materialu z odtiskovanjem matrice (1) in z uporabo tiskarske barve; sin. tiskanje (1) 2. tako razmnozene publikacije, npr. drobni tisk, emigrantski tisk

tiskalnik -a m, v racunalnistvu naprava za izpisovanje podatkov na papir, npr. laserski, matricni, toplotni tiskalnik

tiskalniski papir -ega -ja m, v papirnistvu gladek brezlesni papir, lahko perforiran, ki se uporablja za tiskanje z racunalniskimi tiskalniki; prim. tiskovni papir

tiskana bibliografija -e -e i bibliografija (2), razmnozena s tiskom; prim. elektronska bibliografija

tiskana izdaja -e -e z tiskana publikacija, kot izide v enkratni nakladi, obliki; prim, elektronska izdaja

tiskana knjiga -e -e z s tiskarsko tehniko izdelana knjiga; prim, rokopisna knjiga, elektronska knjiga (1)

tiskana muzikalija -e -e z tiskana ali kako drugace razmnozena publikacija z notnimi zapisi glasbenih del; sin. glasbeni tisk; prim, rokopisna muzikalija

tiskana publikacija -e -e i publikacija, razmnozena s tiskom; prim, elektronska publikacija, nekonvencionalna publikacija (1)

tiskani katalog -ega -a m klasicni katalog, razmnozen s tiskom

tiskani vir -ega -a m informacijski vir, ki je izdelan s tiskarsko tehniko; prim. pisni vir, elektronski vir (1)

tiskanje -a s 1. postopki razmnozevanja dvodimenzionalnih graficnih podob na tiskovnem materialu z odtiskovanjem matrice (1) in z uporabo tiskarske barve; sin. tisk (1); prim, razmnozevanje 2. izpisovanje racunalniskih podatkov s tiskalnikom

tiskanje na zahtevo -a s tiskanje elektronsko izdelane publikacije tako, da se ne natisne celotna naklada, ampak se vsakic natiska, dotiska samo naroceno stevilo izvodov; prim, izdajanje na zahtevo, zaloznistvo na zahtevo

tiskano gradivo -ega -a s gradivo, razmnozeno s tiskom; prim, razmnozenina, netiskano gradivo, pisno gradivo, elektronsko gradivo, razmnozena publikacija

tiskar -ja m 1. kdor se poklicno ukvarja s tiskarstvom 2. oseba, ki natisne publikacijo 3. kdor je odgovoren za natis publikacije

tiskarna -e i 1. obrat graficne dejavnosti, ki izdeluje publikacije s tiskanjem (1) 2. gl. t.

tiskarska napaka -e -e z, v tiskarstvu napacna postavitev, odtis tiskarskega znaka, besede, slike pri stavljenju, tiskanju, ki ni v skladu z vsebino, obliko; sin. tiskovna napaka, tiskarska pomota, tiskarski skrat

tiskarska pola -e -e z 1. odtisnjena nerazrezana in nepreganjena pola papirja, ki predstavlja 8 listov ali 16 strani v knjigi; sin. tiskovna pola (1) 2. meraza kolicino tiskanega besedila v takem obsegu; sin. tiskovna pola (2); prim. avtorska pola

tiskarska pomota -e -e i, gl. tiskarska napaka in tiskovna napaka

tiskarska produkcija -e -e i 1. publikacije tiskarjev na dolocenem obmocju, natiskane v dolocenem casovnem obdobju, npr. tiskarska produkcija v Sloveniji leta 2006 2. zarg. publikacije, ki so jih slovenski tiskarji natisnili za tuje zalozbe in so jih oddali kot obvezni izvod

tiskarska signatura -e -e z, v tiskarstvu oznaka pod besedilom na vsaki prvi strani tiskovne pole, ki omogoca pravilno sestavljanje pol pri vezavi; sin. signatura (2); prim, kustoda (1)

tiskarski adligat -ega -a m vsak od adligatov, ki jih v eno knjigovesko enoto zdruzi tiskar; sin. tiskarski privezek; prim, zalozniski adligat, nakljucni adligat

tiskarski papir -ega -ja m, v papirnistvu vsak papir, ki se uporablja za tiskanje, razmnozevanje; prim, tiskovni papir

tiskarski privezek -ega -zka m vsak od privezkov, ki jih v eno knjigovesko enoto zdruzi tiskar; sin. tiskarski adligat; prim, zalozniski privezek, nakljucni privezek

tiskarski signet -ega -a m, gl. tiskarski znak

tiskarski skrat -ega skrata m, gl. tiskarska napaka in tiskovna napaka

tiskarski znak -ega -a m, v tiskarstvu grb, simbol, s katerim so tiskarji zlasti v 15. in 16. stoletju oznacevali svoje izdelke; sin. tiskarski signet; prim. zalozniski znak, signet

tiskovna forma -e -e z, v tiskarstvu graficna predloga, s katere se besedila in slike, vtisnjene vanjo, na tiskarskem stroju z barvili prenesejo na tiskovni material, npr. na papir

tiskovna napaka -e -e z, v tiskarstvu napacna postavitev, odtis tiskarskega znaka, besede, slike pri stavljenju, tiskanju, ki ni v skladu z vsebino, obliko; sin. tiskarska napaka, tiskarska pomota, tiskarski skrat

tiskovna pola -e -e z 1. odtisnjena nerazrezana in nepreganjena pola papirja, ki predstavlja 8 listov ali 16 strani v knjigi; sin. tiskarska pola (1) 2. mera za kolicino tiskanega besedila v takem obsegu; sin. tiskarska pola (2); prim. avtorska pola

tiskovni papir -ega -ja m, v papirnistvu papir v listih, polah, zvitkih, ki je primeren za tiskanje v doloceni tiskarski tehniki; prim, tiskarski papir, tiskalniski papir

tisoc -a m, stev., nav. v mn., v zaloznistvu navedba izdaje, novega natisa samo z razponom stevila izvodov, npr. 10.000 -15.000

titulatura -e z, v katalogizaciji naslov (3), naziv (1) avtorja, npr. dr., prof., msg., plemeniti, baron, ki se v bibliografskem opisu ne navaja

titulus -a m, lat, gl. naslovni trak

tj. okrajs. (to je) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu pri napacnih ali okrajsanih podatkih na predlogi, ki ji sledi popravljen ali izpisan podatek; sin. i. e.; prim, sic, klicaj

tomos -a m, gr., zgod. vec metrov dolg trak, pisna podloga iz papirusa (1); sin. harton

tonska kaseta neustr., gi. avdiokaseta in zvocna kaseta

tonski zapis -ega -a m, gl. zvocni zapis in fonogram in zvocni posnetek

toplotni tiskalnik -ega -a m, v racunalnistvu tiskalnik, pri katerem se prenos slike, besedila na poseben papir opravi s pomocjo toplote, primeren zlasti za manjse izpise, npr. potrdila pri izposoji (1); sin. termalni tiskalnik, termicni tiskalnik

topografska ureditev -e -tve i ureditev kataloznih enot po lokacijskih oznakah (1)

topografski katalog -ega -a m 1. katalog (1), urejen po zemljepisnih imenih 2. zastar., gl. lokacijski katalog in signaturni katalog

topografsko kazalo -ega -a s, gl. kazalo krajev

tracna enota -e -e i racunalniska periferna enota za zapisovanje podatkov na magnetni trak in branje podatkov z magnetnega traku

tracna kaseta -e -e z, gl. kaseta

tradicionalna knjiznica -e -e i knjiznica, ki ima zlasti konvencionalno knjiznicno gradivo; prim, digitalna knjiznica (1), hibridna knjiznica, virtualna knjiznica (1)

tradicionalna knjiznicna storitev -e -e -tve z knjiznicna storitev, ki so jo knjiznice opravljale tudi v preteklosti in pred uporabo racunalnika, npr. izposoja (1), referencno delo brez uporabe racunalnika; sin. klasicna knjiznicna storitev; prim, elektronska storitev

tradicionalni informacijski vir -ega -ega -a m, gl. konvencionalni vir

tradicionalni katalog -ega -a m, gl. klasicni katalog

trajna izposoja -e -e z, gl. izposoja za nedolocen cas (1, 2)

trajni dostop -ega -opa m 1. casovno neomejeni dostop do elektronskega vira 2. moznost dostopa do elektronskega vira, predvsem elektronskega casopisa, za placano obdobje tudi po prenehanju narocila

trajni nalog -ega -a m, gl. stalno narocilo

trajni papir -ega -ja m, gl. casovno obstojni papir

trajno arhiviranje -ega -a s strokovni in tehnicni postopki za zagotavljanje dostopa do elektronskih virov v prihodnosti; sin. trajno ohranjanje

trajno obstojni papir ~ -ega -ja m, gl. casovno obstojni papir

trajno ohranjanje -ega -a s strokovni in tehnicni postopki za zagotavljanje dostopa do elektronskih virov v prihodnosti; sin. trajno arhiviranje

trajnostni dostop neustr., gl. trajni dostop

trajnostni papir -ega -ja m, gl. casovno obstojni papir

trak mikrofilma -u ~ m kratek kos mikrofilma, ki ni navit na kolut; prim. kolut mikrofilma, mikrofilmski zvitek

trankacija neustr., gi. odrez in krajsanje (2)

transakcija -e i, v racunalnistvu sestavljena zakljucena operacija v podatkovni zbirki, npr. izposoja (1) kosa knjiznicnega gradiva

transkribirati -am dov. in nedov. izgovorjavi dolocenega jezika prilagoditi prepis iz drugega jezika

transkripcija -e i izgovorjavi dolocenega jezika prilagojen prepis iz drugega jezika, npr. Dostojevski

transliteracija -e i zamenjava kaksne pisave z drugo pisavo, npr. cirilice z latinico, na podlagi mednarodno standardiziranih ali drugih jezikovnih znakov; sin. precrkovanje

transliterirani -a -o prid., gi. precrkovani

transliterirati -am dov. in nedov. zapisati crke dolocene pisave s crkami druge pisave, npr. cirilice z latinico, na podlagi mednarodno standardiziranih ali drugih jezikovnih znakov; sin. precrkovati

transmisija informacije -e ~ z element kompleksa ETAKSA kot vmesna faza organiziranega pretoka informacij, v kateri se z objavo zagotovi njeno sirjenje

transporter -ja m tehnicna naprava za prenos knjiznicnega gradiva; prim. tekoci trak (1), transportni sistem

transportni sistem -ega -a m tehnicni sistem za prenos knjiznicnega gradiva v knjiznici, npr. iz skladisca v oddelek za izposojo; prim, transporter, tekoci trak (1)

tfda kopija -e -e z, zarg. papirna kopija, izpis elektronskega dokumenta ali dokumenta na mikroobliki; prim, racunalniski izpis

tfda vezava -e -e z, v knjigovestvu vezava, pri kateri so platnice iz lepenke, ki je preoblecena s prevlecnim papirjem, platnom, usnjem, npr. vezava v polplatno, platno, polusnje, usnje, umetno usnje; prim, mehka vezava

tfdi disk -ega -a m disk v obliki toge kovinske plosce za magnetno zapisovanje (2) podatkov; sin. magnetni disk; prim, disketa

trezor -ja m posebno zavarovana omara, prostor za shranjevanje dragocenega gradiva

tfg informacij -a ~ m kupovanje in/ali prodajanje informacij glede na ponudbo in povprasevanje

tridimenzionalna enota -e -e z, v kataiogizaciji enota knjiznicnega gradiva, pri kateri se mere izrazi z visino, sirino in globino, npr. diorama, relief; sin. trodimenzionalna enota

tripicje -a s (znak . . . ) v kataiogizaciji locilo, sestavljeno iz treh pik, ki oznacuje opustitev besede, podatka; sin. znak izpuscanja, znak za izpuscanje, znak za opuscanje

triplikat -a m 1. tretji izvod originalne listine; prim, duplikat (1) 2. tretji izvod iste publikacije v knjiznici; prim, dvojnica

triptih -a m, zgod. tri z obrocki ali usnjenimi trakovi povezane preklopne povoscene tablice; prim, diptih, poliptih

trodimenzionalna enota -e -e z, gi. tridimenzionalna enota

tromesecnik -a m serijska publikacija, ki izide stirikrat v letu; sin. cetrtletnik, cetrtletna publikacija

trunkacija neustr., gl. odrez in krajsanje (2)

trunkacijski znak neustr., gl. znak za odrez in znak za krajsanje

trup lista -a - m, nekdaj, v katalogizaciji glavni, osrednji del kataloznega listka z znacnico, naslovom, impresumom; prim, glava lista, vznozje lista

trzenje informacij -a - s nacrtne dejavnosti knjiznice, ki z metodami trzenja ponuja in usklajuje svoje informacijske dejavnosti s potencialnimi potrebami uporabnikov

tuja knjiga -e -e z knjiga, ki je izsla zunaj drzave, v kateri je knjiznica, ki jo kupi, obdela; sin. inozemska knjiga; ant. domaca knjiga

tuja literature -e -e z publikacije, ki so izsle zunaj drzave, v kateri je knjiznica, ki jih kupuje, obdeluje; sin. inozemska literatura; ant. domaca literatura; prim, zamejski tisk

tuji bralec neustr., gl. zunanji uporabnik

turisticna knjiznica -e -e i specializirana knjiznica za goste hotelov, zdravilisc, pocitniskih naselij

tus -a m tekocina z netopnimi barvili za pisanje, risanje s copicem, peresom, ki so jo iznasli na Kitajskem v 2. tisocletju pr.n.st; prim, tinta

U

UAP UAP-ja [uape -eja] m, krat. (ang. Universal Availability of Publications) gl. Splosna dostopnost publikacij

UBC UBC-ja [ubece -eja tudi jubisi] m, krat. (ang. Universal Bibliographic Control) gl. Splosna bibliografska kontrola in Univerzalna bibliografska kontrola

UBK UBK-ja [ubeka] m, krat., gl. Univerzalna bibliografska kontrola

ucbenik -a m publikacija, katere vsebina je namenjena ucenju

ucbeniska zbirka -e -e z del knjiznicne zbirke, navadno univerzitetne ali visokosolske knjiznice, solske knjiznice, ki vsebuje ucbenike za predmete na univerzi, fakulteti, soli, namenjene studentom, ucencem; sin. zbirka ucbenikov; prim, posebna zbirka ucbenikov

uciteljska citalnica -e -e z citalnica v osnovni soli, ki je namenjena njenemu ucnemu osebju

uciteljska knjiznica -e -e z del solske knjiznice, ki je namenjen uciteljem osnovne sole; prim, osnovnosolska knjiznica, pedagoska knjiznica (1), profesorska knjiznica, solarska knjiznica

ucni kartoncek -ega -cka m z besedami, stevilkami in slikami potiskan kartoncek, namenjen hitremu prikazovanju pri poucevanju; sin. tablica

UDK UDK-ja [udeka] m 1. krat., gl. Univerzalna decimalna klasifikacija 2. neustr., gl. UDK-vrstilec in vrstilec UDK

UDK-katalog -a [udeka] m sistematski katalog, urejen po Univerzalni decimalni klasifikaciji; sin. decimalni katalog

UDK-register -tra [udeka] m register (1) vrstilcev, uporabljenih v UDK-tablicah, urejen po abecedi njihovih ubesedenih pomenov; sin. register UDK; prim, predmetni kljuc

UDK-skupina -e [udeka] z, v klasifikaciji vsako od desetih podrocij znanja, kot ga opredeljuje Univerzalna decimalna klasifikacija; sin. skupina UDK

UDK-tablice -ic [udeka] z, mn. numericno urejen seznam veljavnih UDK-vrstilcev z ubesedenimi pomeni, ki obsega glavne tablice in pomozne tablice, npr. popolna izdaja UDK-tablic, skrajsana izdaja UDK-tablic; sin. tablice UDK

UDK-vrstilec -a [udeka] m, v klasifikaciji vrstilec v sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije; sin. vrstilec UDK

UDP UDP-ja [udepe -eja] m, krat. (Univerzalna dostopnost publikacij) gl. Splosna dostopnost publikacij

UI ui-ja [ui] m, krat., gl. umetna inteligenca

ukazni -zna -o prid., v racunalnistvu ki je voden z neposrednim vpisovanjem ukazov, npr. ukazni nacin dela; prim, menijsk

UKM UKM-a [ukaem -ema] m, krat., gl. Univerzitetna knjiznica Maribor

UKMARC-format -a [ukmark] m (ang. United Kingdom MARC) razlicica MARC-formata, ki se uporablja v Veliki Britaniji; sin. format UKMARC

ultrafis -a m mikrofis z zelo pomanjsanimi posnetki, npr. do 3000 posnetkov na kartico; prim, superfis

umbilicus -a [umbilikus] m, lat, zgod. okrogel glavic lesene palice, na katero je prilepljen in navit papirusov zvitek

umetna inteligenca -e -e z (krat. UI in AI) (ang. AI) podrocje racunalnistva, ki obravnava racunalniske sisteme za opravljanje takih cloveskih opravil, ki vkljucujejo misljenje, sklepanje in strokovno znanje

umetna znacnica -e -e z, zastar., pri vsebinski obdeiavi beseda, besedna zveza, vzeta iz naslova, podnaslova ali iz vsebine dokumenta, publikacije; prim. geslo (1), predmetna oznaka, kljucna beseda (1), predmetni niz

umetni jezik -ega -ika m 1. pri vsebinski obdeiavi sistem znakov, simbolov, stevilskih oznak ali besed, besednih zvez iz kontroliranega slovarja za oznacevanje vsebine; prim, indeksirni jezik 2. pri poizvedovanju take oznake, sintakticno zdruzene v iskalni izraz; ant. naravni jezik (1) 3. umetno ustvarjen jezik za mednarodno sporazumevanje, npr. esperanto

umetnikova naklada -e -e z prvi odtis graficnih listov, ki veljajo kot izvirnik in jih je odtisnil umetnik sam

umetniska mapa -e -e z, gl. graficna mapa

umetniska reprodukcija -e -e z reprodukcija (1) umetniskega dela, navadno kot del komercialne izdaje

umetniski papir -ega -ja m, v papirnistvu satinirani brezlesni papir za zelo kakovosten vecbarvni tisk

umetniski tisk -ega -a m slikovno gradivo, natisnjeno s plosce, ki jo pripravi umetnik, npr. gravura, lesorez, litografija

umetno staranje gradiva -ega -a ~ s, v restavratorstvu eksperimentalno hitrejse staranje gradiva v nadzorovanih laboratorijskih pogojih; prim, staranje gradiva

unciala -e i latinicna pisava iz kvadratno oblikovanih starorimskih in etruscanskih majuskul; sin. majuskulna kurziva

UNICODE unicoda [unikod] m, krat, v racunalnistvu (ang. Unified character encoding) mednarodni sistem za standardizirano 16-bitno kodiranje crk, znakov v razlicnih pisavah

unikat -a m navadno edini primerek dokumenta, publikacije; sin. enojnik

UNIMARC-format -a [unimark] m (ang. Universal MARC) razlicica MARC-formata, ki je nastala pod okriljem IFLE za mednarodno izmenjavo kataloznih, bibliografskih zapisov; sin. format UNIMARC

univerzalna bibliografija -e -e z, gi. svetovna bibliografija

Univerzalna bibliografska kontrola -e -e -e z (krat. UBK in SBK in UBC) (ang. UBC) mednarodni projekt bibliografske kontrole zaradi zagotavljanja mednarodne izmenjave bibliografskih zapisov; sin. Splosna bibliografska kontrola

Univerzalna decimalna klasifikacija -e -e -e z (krat. UDK in UDC) decimalna klasifikacija, ki sta jo P. Otlet (1868-1944) in H. La Fontaine (1854-1934) naredila po Deweyevi decimalni klasifikaciji

Univerzalna dostopnost publikacij -e -i - z (krat. UDP) gi. Splosna dostopnost publikacij

univerzalna knjiznica -e -e z, gi. splosna knjiznica (1)

univerzalni katalog -ega -a m, gi. splosni katalog

univerzitetna bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki objavlja osebne bibliografije pedagoskih in znanstvenih sodelavcev dolocene univerze

univerzitetna biblioteka -e -e z, gi. univerzitetna knjiznica

univerzitetna knjiznica -e -e z glavna visokosolska knjiznica univerze; sin. univerzitetna biblioteka, vseuciliska knjiznica, vseuciliscna knjiznica; prim. univerzna knjiznica

Univerzitetna knjiznica Maribor -e -e - z (krat. UKM) glavna knjiznica Univerze v Mariboru

univerzitetni knjiznicni informacijski sistem -ega -ega -ega -a m knjiznicni informacijski sistem, ki vkljucuje vse visokosolske knjiznice dolocene univerze, npr. Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Ljubljani, Knjiznicni informacijski sistem Univerze v Mariboru; sin. univerzni knjiznicni informacijski sistem

univerzitetni knjiznicni sistem -ega -ega -a m knjiznicni sistem, ki vkljucuje vse visokosolske knjiznice dolocene univerze; sin. univerzni knjiznicni sistem

univerzna knjiznica -e -e z visokosolska knjiznica na fakulteti, oddelku univerze; prim, univerzitetna knjiznica, visokosolska knjiznica

univerzni knjiznicni informacijski sistem -ega -ega -ega -a m, gi. univerzitetni knjiznicni informacijski sistem

univerzni knjiznicni sistem -ega -ega -a m, gl. univerzitetni knjiznicni sistem

uporaba gradiva -e ~ z, gl. uporaba knjiznicnega gradiva

uporaba knjiznicnega gradiva -e ~ z studij, branje knjiznicnega gradiva v knjiznici in zunaj nje; sin. uporaba gradiva; prim, izposoja (1)

uporabi neskl., kot pojasnilo napotilo, ki v tezavru, predmetnem normativnem vpisu usmerja uporabnika od nedeskriptorja k deskriptorju, neprednostnega izraza k prednostnemu izrazu; sin. rabi; prim, rabi za

uporabi za neskl. 1. kot pojasnilo napotilo, ki v tezavru, predmetnem normativnem vpisu navaja nedeskriptor, nesprejeti izraz; sin. rabi za; prim. uporabi 2. gl. UZ

uporabnica -e i 1. gl. uporabnica knjiznice in knjiznicna uporabnica in bralka (1) 2. zenska, ki uporablja podatkovno zbirko, sistem za poizvedovanje

uporabnica knjiznice -e -e i zenska, ki v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in knjiznicno gradivo; sin. bralka (1), knjiznicna obiskovalka (2), obiskovalka knjiznice (2), knjiznicna uporabnica, uporabnica (1)

uporabnik -a m 1. gl. uporabnik knjiznice in knjiznicni uporabnik in bralec (1) 2. kdor uporablja podatkovno zbirko, sistem za poizvedovanje

uporabnik knjiznice -a ~ m kdor v knjiznici uporablja knjiznicne storitve in knjiznicno gradivo; sin. knjiznicni uporabnik, bralec (1), obiskovalec knjiznice (2), knjiznicni obiskovalec (2), uporabnik (1)

uporabnik s posebnimi potrebami -a m, nav. v mn. uporabnik knjiznice, ki potrebuje zaradi svojih telesnih, psihicnih posebnosti ali drugih omejitev knjiznicno gradivo posebne vrste ali prilagojene storitve, npr. slepi, slabovidni, gluhi, fizicno ovirani uporabnik

uporabnina -e i znesek, ki ga uporabnik knjiznice placa za uporabo dolocenega knjiznicnega gradiva, npr. videokasete; prim, izposojnina

uporabniska dokumentacija -e -e i uporabniku namenjen, prilagojen opis funkcij, vsebine podatkovne zbirke

uporabniska prijaznost -e -i i lastnost uporabniskega vmesnika, sistema za poizvedovanje, ki zdruzuje funkcionalnost in prijazno delovno okolje za ucinkovito, uspesno in enostavno delo; prim, uporabnost

uporabniska programska oprema -e -e -e z, v racunainistvu programska oprema, ki omogoca zadovoljevanje specificnih prakticnih potreb koncnemu uporabniku; sin. aplikativna programska oprema; prim, uporabniski program, sistemska programska oprema

uporabniska studija neustr., gl. studija uporabnikov

uporabniski format -ega -a m, v racunainiskem kataiogu izpisni format z oznakami in poimenovanji polj, podpolj, npr. skrajsani uporabniski format, olni uporabniski format

uporabniski katalog -ega -a m, gi. javni katalog

uporabniski program -ega -a m, v racunalnistvu racunalniski program, ki uporabniku omogoca izvajanje dolocenih postopkov, nalog, npr. urejevalnik besedil; sin. aplikativni program, aplikacija; prim, uporabniska programska oprema, sistemska programska oprema

uporabniski terminal -ega -a m prosto dostopen, uporabnikom namenjen terminal za iskanje v katalogu, za izposojo, narocanje gradiva; sin. javni terminal

uporabniski vmesnik -ega -a m 1. vmesnik (2), ki omogoca uporabniku delo s programom, npr. iskalni vmesnik, graficni vmesnik 2. racunalniska oprema, ki omogoca komuniciranje cloveka z racunalnikom

uporabnisko ime -ega -na s, v racunalnistvu dogovorjena oznaka, ki identificira uporabnika pri dostopu do dolocenega racunalniskega sistema, elektronskega vira (1); prim, geslo (4)

uporabnisko iskanje -ega -a s iskanje, ki ga opravi uporabnik brez informacijskega posrednika; prim, posrednisko iskanje, posrednisko poizvedovanje

uporabnisko poizvedovanje -ega -a s poizvedovanje, ki ga opravi koncni uporabnik brez sodelovanja informacijskega posrednika; prim, posrednisko poizvedovanje, uporabnisko iskanje

uporabnisko prijazni ~ -zna ~ -o prid. ki zdruzuje funkcionalnost in prijazno delovno okolje za ucinkovito, uspesno in enostavno delo, npr. uporabnisko prijazen racunalniski katalog

uporabnost -i i lastnost uporabniskega vmesnika, sistema za poizvedovanje, ki pove, v koliksni meri je z njim mogoce ucinkovito opravljati postopke, za katere je namenjen; prim, uporabniska prijaznost

upravljanje informacij -a ~ s zbiranje, obdelava, shranjevanje in posredovanje informacij od njihovega vira do uporabnikov; sin. upravljanje z informacijami, menedzment informacij

upravljanje knjiznicne zbirke -a - s uporaba nacel in metod menedzmenta pri izgradnji knjiznicne zbirke, njeni organizaciji in vzdrzevanju; sin. menedzment knjiznicne zbirke, management knjiznicne zbirke; prim. obnavljanje knjiznicne zbirke

upravljanje z informacijami -a ~ ~ s zbiranje, obdelava, shranjevanje in posredovanje informacij od njihovega vira do uporabnikov; sin. upravljanje informacij, menedzment informacij

upravnica biblioteke -e ~ z, gi. upravnica knjiznice

upravnica knjiznice -e ~ z zenska, ki ima vodilni in upravni polozaj v knjiznici; sin. direktorica knjiznice, predstojnica knjiznice, ravnateljica knjiznice, ravnateljica biblioteke, upravnica biblioteke; prim, vodja njiznice

upravnik biblioteke -a ~ m, gi. upravnik knjiznice

upravnik knjiznice -a - m oseba, ki ima vodilni in upravni polozaj v knjiznici; sin. direktor knjiznice, predstojnik knjiznice, ravnatelj biblioteke, ravnatelj knjiznice, upravnik biblioteke; prim, vodja knjiznice

ura branja -e - z, gi. bralna ura

ura pravljic -e - i skupinska oblika knjizne vzgoje z branjem pravljic za otroke v predbralnem obdobju; prim, bralna ura

uradna publikacija -e -e z publikacija, ki jo izda organ oblasti, npr. ustava, zakon, odlok; sin. uradni spis (1); prim, vladna publikacija

uradni list -ega -a m casopis, v katerem so objavljeni sprejeti pravni predpisi, razglasi in objave uradne narave, npr. Uradni list Republike Slovenije

uradni spis -ega -a m, gl. 1. zastar., gl. uradna publikacija (1) 2. dokument (3)

uradno ime korporacije -ega -na ~ s celotno uradno registrirano ime korporacije; prim, konvencionalno ime

urbar -ja m, do zemljiske odveze leta 1848 rocno pisan pregled premozenjskega stanja, prihodkov in pravic zemljiskega gospoda in dajatev, obveznosti in sluznosti podloznikov; sin. urbarij

urbarij -a m, gl. urbar

ureditev -tve z razvrstitev cesa po dolocenem sistemu, nacelu

ureditev beseda za besedo -tve z abecedna ureditev, pri kateri je upostevana vsaka beseda kot samostojna enota, npr. v tern vrstnem redu: O morju, Ob stoletnici, Obisk v posvetovalnici; prim, ureditev crka za crko

ureditev bibliografije -tve ~ z razvrstitev bibliografskih enot po formalnih in/ali vsebinskih elementih, npr. abecedna, geselska, kronoloska, sistematska, krizna ureditev, ureditev po stvarnih geslih

ureditev cfka za cfko -tve i abecedna ureditev, pri kateri niso upostevani presledki med besedami, npr. v tern vrstnem redu: Obisk v posvetovalnici, Ob stoletnici, O morju; prim, ureditev beseda za besedo

ureditev kataloga -tve ~ i razvrstitev kataloznih enot po formalnih in/ali vsebinskih elementih, npr. abecedna, geselska, kronoloska, krizna, sistematska, tematska ureditev kataloga; prim, katalozni sistem

ureditev kazala -tve ~ z nacin ureditve imen, gesel, stevilskih oznak v kazalu (2) z navedenim mestom nahajanja, npr. abecedna ureditev

ureditev knjiznice -tve ~ z, zarg., gl. strokovna ureditev knjiznice

ureditev knjiznicnega gradiva -tve - z razvrstitev knjiznicnega gradiva po dogovorjenih sistemih, nacelih, navodilih; prim, postavitev knjiznicnega gradiva (1)

ureditev po geslih -tve - z, gl. geselska ureditev

ureditev po strokah -tve - z ureditev po vsebinskih oznakah, ki upostevajo clenitev stroke, podrocja znanosti

ureditev po stvarnih geslih -tve z, gl. geselska ureditev

ureditev po vsebini -tve - z, gl. ureditev po vsebinskih oznakah

ureditev po vsebinskih oznakah -tve z ureditev, pri kateri so bibliografske in katalozne enote, knjiznicno gradivo, razvrsceni po vnaprej izbranem klasifikacijskem sistemu ali po abecedi gesel; sin. vsebinska ureditev, ureditev po vsebini; prim, geselska ureditev, sistematska ureditev

urednica -e i 1. zenska ali korporacija, odgovorna za pripravo, ureditev vsebine publikacije, npr. urednica casopisa, urednica pesniske zbirke; sin. redaktorica (1) 2. zenska, ki pripravi ali popravi besedilo kakega dela za tisk; sin. redaktorica (2)

urednik -a m 1. oseba ali korporacija, odgovorna za pripravo, ureditev vsebine publikacije, npr. urednik casopisa, urednik pesniske zbirke; sin. redaktor (1) 2. kdor pripravi ali popravi besedilo kakega dela za tisk; sin. redaktor (2)

urednik kataloga -a - m knjiznicar (1), ki ureja katalog

urejanje gradiva v prostem pristopu -a s vracanje odrabljenega knjiznicnega gradiva v knjizne police in urejanje knjiznih polic v obmocju prostega pristopa

urejanje kataloga -a - s razvrscanje kataloznih enot po formalnih in/ali vsebinskih vidikih; sin. redakcija kataloga (2); prim, vodenje kataloga, vzdrzevanje kataloga

urejanje knjiznih polic -a - - s preverjanje in razvrscanje knjiznicnega gradiva v knjiznih policah; prim, kontrola knjiznih polic

urgenca -e i ponovitev reklamacije (1, 2)

urgirati -am dov. in nedov. ponoviti reklamacijo (1, 2)

URI URI-ja [uri] m, krat. (ang. Uniform Resource Identifier) gl. enotni oznacevalnik vira in enotni identifikator vira

URL URL-ja [urala] m, krat. (ang. Uniform Resource Locator) gl. enotni naslov vira in enolicni krajevnik vira

URN URN-ja [urana] m, krat. (ang. Uniform Resource Name) gl. enotno ime vira

us okrajs. (usnje) oznaka za usnjeno vezavo

USB-kljuc -a [usaba in uesbe -eja] m majhna, prenosljiva pomnilniska naprava, na kateri je mogoce podatke zapisovati, spreminjati in brisati; sin. kljuc USB, kljuc (2)

usklajena informacijska potreba -e -e -e z informacijska potreba, ki je oblikovana v skladu z zahtevami informacijskega sistema; sin. kompromisna informacijska potreba

usklajevanje nabave -a -e s nacrtno in sistematicno usklajevanje nabavne politike in nabave dveh ali vec knjiznic, npr. usklajevanje nabave inozemskih casopisov; sin. koordinacija nabave

USMARC-format -a [uesmark] m (ang. United States MARC) razlicica MARC-formata, ki se uporablja predvsem v ZDA; sin. format USMARC

usmerjanje knjiznicnega gradiva -a - s odlocanje o tern, kam bo slo izloceno knjiznicno gradivo iz posameznih knjiznic, kar je navadno naloga in pristojnost maticne knjiznice

usmerjevalna informacija -e -e z, gl. napotitvena informacija in referalna informacija

usnjena vezava -e -e 2 1. v knjigovestvu knjizna vezava, pri kateri je celoten ovoj oblecen v usnje; sin. celo usnje; prim, polusnjena vezava 2. gl. us

uspesnica -e z uspelo delo, navadno literarno, ki v dolocenem casu dozivi vec izdaj in visoko skupno naklado; sin. bestseler

uspesnost iskanja -i - i stopnja doseganja pricakovanih rezultatov iskanja, stevila relevantnih zadetkov glede na pricakovane rezultate

ustna bibliografija -e -e i pregled literature (1), podan ustno, npr. na predavanju

ustna informacija -e -e i izreceno, nenapisano pojasnilo, odgovor, obvestilo, sporocilo o doloceni stvari, vprasanju; ant. pisna informacija

utezevanje -a s, pri poizvedovanju, v informatiki dolocanje relativne pomembnosti iskalnim pojmom v poizvedbi ali v dokumentu; sin. ponderiranje, tehtanje

utripac -a m, gl. kazalec

uvajanje uporabnika -a - s seznanjanje novega uporabnika z osnovami delovanja knjiznice, uporabe njenih storitev, informacijskih virov

uvezana priloga -e -e i ostevilcena ali neostevilcena priloga, ki je uvezana v knjigo, serijsko publikacijo

uvezati -zem dov., v knjigovestvu z dodatno vezavo vkljuciti kaj v vezano publikacijo

uvod -oda m del govora, besedila, v katerem se napove predmet, namen

uvodno vprasanje -ega -a s, gl. zacetno vprasanje

uvoz podatkov -oza - m sprejemanje podatkov iz drugega informacijskega sistema v lastnega; prim, izvoz podatkov

uvfscanje v katalog -a s razporejanje kataloznih listkov v katalog; prim. vlaganje v katalog, pravila za uvrscanje

UZ neskl. [uze] m, krat. (uporabi za) pri normativni kontroli oznaka za napotilo, ki navaja nesprejeti izraz

V

v krozenju neskl., kot pojasnilo, pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, ki pove, da je dokument, publikacija v postopku krozenja publikacij in zato ni dostopen

v obdelavi neskl., kot pojasnilo, pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, ki pove, da je publikacija, dokument v knjiznico ze prispel, vendar je v postopku obdelave in zato se ni dostopen; prim. naroceno

v reviziji neskl., kot pojasnilo, pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, ki pove, da je publikacija, dokument v postopku revizije in zato ni dostopen

v vezavi neskl., kot pojasnilo, pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, ki pove, da je publikacija, dokument v postopku vezave, prevezave in zato ni dostopen; prim, poskodovano

V-ISAN V-lSAN-a [ve isan] m, krat. (International Standard Audiovisual Number - Version Identifier) gl. Mednarodna standardna stevilka avdiovizualnega dela - identifikator verzije

v. in v° okrajs. (verso) v kataiogizaciji oznaka za verso

variabilno podpolje neustr., gl. podpolje spremenljive dolzine

variabilno polje neustr., gl. polje spremenljive dolzine

varianta avtorjevega imena -e - z oblika avtorjevega poimenovanja, ki ni bila uporabljena za enotno znacnico

varianta izvoda -e - z, v kataiogizaciji vsak od izvodov, navadno starejsih tiskov, ki se od ostalih izvodov znotraj iste izdaje razlikuje po besedilu naslovne strani ali spremembah v besedilu, nastalih po tiskanju, npr. izvod z avtorjevimi marginalijami

varianta stvarnega naslova neustr., gl. variantni naslov in stranski naslov

variantna znacnica -e -e z, v kataiogizaciji znacnica, ki temelji na enem od variantnih imen osebe, korporacije, variantnih naslovov anonimnega dela in se razlikuje od enotne znacnice; prim, sorodna znacnica, vzporedna znacnica (1)

variantni naslov -ega -ova m, v kataiogizaciji naslov, ki ni na naslovni strani, ampak drugje v publikaciji in se razlikuje od stvarnega naslova, npr. zacetni naslov, ovojni naslov, koncni naslov; sin. stranski naslov

variantni stvarni naslov neustr., gl. variantni naslov in stranski naslov

varnostna kopija -e -e z 1. v racunalnistvu kopija podatkov, navadno na drugem mediju in drugi lokaciji, ki se uporabi, ce so poskodovani ali uniceni originalni podatki; sin. arhivska kopija (1) 2. mikrofilmska kopija dragocenega gradiva, arhivskih izvodov

varnostni arhiv -ega -a m arhiv (1), v katerem so shranjene varnostne kopije racunalniskih podatkov, elektronskih dokumentov in/ali mikrofilmske kopije dragocenega gradiva, arhivskih izvodov; sin. varnostni depozit (1)

varnostni depozit -ega -a m 1. gl. varnostni arhiv 2. neustr. gl. varnostna kopija (1,2)

varnostni nacft -ega -a m nacrt zascite, varovanja in resevanja knjiznicnega gradiva v primeru raznih nesrec, npr. naravnih nesrec, vojne, kraje

varnostno arhiviranje -ega-a s arhiviranje varnostnih kopij zaradi trajne zascite podatkov, dokumentov, publikacij

varnostno mikrofilmanje -ega -a s mikrofilmanje dragocenih dokumentov, publikacij, arhivskih izvodov zaradi njihove zascite; sin. arhivsko mikrofilmanje

varovalni ovitek -ega -tka m, zastar., gl. scitni ovitek (2) in ovitek (1)

varovanje knjiznicnega gradiva -a s postopki za zascito knjiznicnega gradiva pred poskodbami in obolenji; sin. prezervacija knjiznicnega gradiva; prim, konzerviranje knjiznicnega gradiva, nega knjiznicnega gradiva, restavriranje knjiznicnega gradiva, higiena knjige

varovano obmocje -ega -a s obmocje v knjiznici, iz katerega je izhod mogoc le skozi vrata s sistemom za varovanje knjiznicnega gradiva; prim, zaprto obmocje

Vatikanska apostolska knjiznica -e -e -e z (it. Biblioteca Apostolica Vaticana) ena najbogatejsih knjiznic na svetu, ustanovljena med 1451 in 1475 v Vatikanu

vecbarvni tisk -ega -a m, gi. barvni tisk

vecbesedni psevdonim -ega -a m, v kataiogizaciji psevdonim, sestavljen iz vec besed, od katerih ena opravlja funkcijo priimka, npr. Ksaver Sandor Gjalski; prim, dvobesedni psevdonim

vecbesedno geslo -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi geslo, sestavljeno iz dveh ali vec besed, npr. sociologija kulture; sin. sestavljeno geslo; prim, razsirjeno geslo, razvito geslo, enostavno geslo

vecclenska znacnica -e -e i znacnica, ki sestoji iz iztocnice in drugih delov; prim, enoclenska znacnica

vecdelna enota -e -e i publikacija, ki jo sestavljata dva kosa ali vec kosov; sin. vecdelna publikacija; prim, publikacija v vec kosih

vecdelna iztocnica -e -e z, v kataiogizaciji iztocnica avtorske ali stvarne znacnice, sestavljena iz dveh ali vec besed, ki so po pravilih o znacnici nelocljive, npr. De Amicis, Saint Exupery, La Paz; prim, vecdelni priimek

vecdelna publikacija -e -e i publikacija, ki jo sestavljata dva kosa ali vec kosov; sin. vecdelna enota; prim, publikacija v vec kosih

vecdelni priimek -ega -mka m, v kataiogizaciji priimek, sestavljen iz a) predpone, tj. clena, predloga ali kombinacije obeh in priimka, npr. La Fontaine, De Breja b) dveh priimkov, npr. Marentic-Pozarnik c) priimka in vzdevka, npr. Slana-Miros; prim, sestavljeni priimek, vecdelna iztocnica

vecdelni sestavni del -ega -ega -a m sestavni del, ki sestoji iz dveh ali vec podrejenih sestavnih delov, npr. vecdelni clanek v serijski publikaciji; prim. podrejeni sestavni de

vecerna izdaja -e -e z izdaja casnika, dnevnika, katerega del naklade izide v vecernih urah in ne objavlja zadnjih novic tistega dne; prim, jutranja izdaja

vecernik -a m dnevnik (1), ki izhaja zvecer; prim, jutranjik

vecjezicni -ena -o prid. ki vsebuje besedilo v vec kot dveh jezikih, npr. vecjezicni slovar; prim, enojezicni, dvojezicni

vecjezicni slovar -ega -ja m slovar (1), v katerem so gesla (3) in/ali razlage v vec kot dveh jezikih; sin. poliglotski slovar; prim, enojezicni slovar, dvojezicni slovar

vecji format -ega -a m knjizni format (2), ki je vecji od standardnega njiznega formata (2), npr. cetverka, folio; prim, manjsi format

vecmedijsko gradivo -ega -a s, gi. multimedijsko gradivo

vecpredstavnost -i z 1. usklajeno sodelovanje vec razlicnih nacinov predstavljanja informacij hkrati z besedilom, sliko, zvokom, videoposnetkom; sin. multimedialnost; prim, predstavnost 2. gl. multimedij (1)

vecpredstavnostni -tna -o prid. ki omogoca predstavljanje informacij s hkratnim prikazovanjem besedila, slike, zvoka, videoposnetka, npr. vecpredstavnostna enciklopedija; sin. multimedijski

vecstopenjski opis -ega -a m 1. v katalogizaciji bibliografski opis publikacije v vec zvezkih ali kosih, ki na prvi stopnji prinasa opis elementov, ki veljajo za celoto, na drugi in/ali naslednjih stopnjah pa opis elementov za vsak posamezni kos; sin. stopenjski opis (1); prim, dvostopenjski opis 2. v cobib-u bibliografski opis publikacije v vec zvezkih ali kosih, pri katerem so podatki o posameznih zvezkih ali kosih navedeni v opombi o vsebin

vecstopenjsko iskanje -ega -a s poizvedovanje v vec korakih, ki se nadaljuje na podlagi rezultatov predhodnega poizvedovanja, poizvedovanj; sin. iterativno iskanje

vecuporabniska instalacija -e -e z, v racunainistvu, gl. vecuporabniska namestitev

vecuporabniska namestitev -e -tve z, v racunainistvu namestitev uporabniskega programa, ki omogoca delo vecjega stevila uporabnikov hkrati; sin. vecuporabniska instalacija; ant. enouporabniska namestitev; prim, mrezna namestitev

vecvfstna publikacija -e -e z, v katalogizaciji publikacija v vec kosih, ki so na razlicnih fizicnih medijih; sin. multimedijska publikacija (2), multimedijska enota, garnitura (1); prim, multimedijsko gradivo (2)

vedenje pri poizvedovanju -a - s, gl. poizvedovalno vedenje

vejica -e z (znak ,) v katalogizaciji locilo, ki kot del interpunkcijskega znaka v posameznih obmocjih bibliografskega opisa uvaja dolocene elemente, npr. letnico izida, ISSN zbirke

velika citalnica -e -e i glavna citalnica v knjiznici, navadno z znacilno arhitekturo

velika osmerka -e -e i (simbol V8°) v knjigovestvu osmerka velikosti do 25 cm; sin. veliki oktav

velika plosca -e -e z vinilna gramofonska plosca premera 30 cm z analognim zvocnim zapisom, nekdaj zelo razsirjen nosilec zvocnega zapisa; sin. LP-plosca; prim, mala plosca

velike avtorske pravice -ih -ih -vie z, nav. v mn. pravice do razmnozevanja in razpecavanja avtorskih del; prim, male avtorske pravice

veliki folio -ega -a m (simbol F°, V2°) v knjigovestvu folio velikosti nad 45 cm

veliki oktav -ega -a m (simbol V8°) v knjigovestvu oktav velikosti do 25 cm; sin. velika osmerka

velikost knjige neustr., gl. knjizni format (1)

velin -a [velen] m 1. zgod. najfinejsi pergament, navadno iz koze mrtvorojenih telet 2. gl. velin papir

velin papir - ja [velen] m, v papirnistvu boljse vrste gladkega pisalnega ali tiskovnega papirja, podobnega najfinejsemu pergamentu; sin. velin (2)

verizno gesljenje -ega -a s gesljenje, pri katerem so poleg najozjega pojma navedene se vse vsebinske oznake, ki so mu v indeksirnem sistemu nadrejene; sin. verizno indeksiranje

verizno indeksiranje -ega -a s, gi. verizno gesljenje

verizno iskanje -ega -a s iskanje, ki temelji na spremljanju niza med seboj vsebinsko povezanih dokumentov

verska literatura -e -e z literatura, katere vsebina je verskega, cerkvenega znacaja; ant. posvetna literatura

verso -a [verzo] m (okrajs. v. in v°) lat. spodnja, druga oziroma parna stran popisanega papirusa, pergamenta, potiskanega lista papirja; sin. hrbtna stran, leva stran; prim, recto

verzalka -e z velika crka; sin. majuskula; ant. minuskula

verzifikacija -e z predelava proznega dela v pesnisko obliko

verzija -e z vsaka od oblik, predelav istega besedila, publikacije, podatkovne zbirke; sin. razlicica (1); prim, iteracija

vesoljska karta -e -e i dvodimenzionalna upodobitev severne ali juzne strani neba, kakega vecjega dela neba ali povrsine posameznih nebesnih teles, npr. Meseca; prim, nebesna karta

vestnik -a m glasilo kake organizacije, ustanove, navadno s strokovno vsebino, npr. Geografski vestnik; prim, glasilo

vezana knjiga -e -e 2 1. v knjigovestvu knjizni blok, ki je obdan in povezan s platnicami in hrbtom; ant. nevezana knjiga 2. knjiga v trdi in kartonirani vezavi

vezani letnik -ega -a m navadno v eno knjigovesko enoto zdruzene vse tekoce stevilke, zvezki letnika

vezanje -a s, v knjigovestvu sivanje, lepljenje, spajanje pol, listov in njihovo zdruzevanje s platnicami

vezati -zem nedov., v knjigovestvu sivati, lepiti, spajati pole, liste in jih zdruzevati s platnicami; prim, razvezati, razdreti vezavo

vezava -e z, v knjigovestvu zascita pisne podlage in pisma (2) z vezanjem

vezica -e z, v knjigovestvu precna izboklina na hrbtu knjige in vanje vlepljene vrvice, na katere je prisit knjizni blok, npr. prave vezice, ponarejene vezice, glavna, osrednja, kapitelska vezica

vezni list -ega -a m, v knjigovestvu list, ki povezuje notranjo stran platnic s knjiznim blokom; sin. spojni list, predlist, predpapir

vezni trak -ega -u m, v knjigovestvu navadno platnen trak v notranjosti vezave za ojacitev vezi med hrbtom in platnicami

vezni znak -ega -a m, v udk klasifikacijski simbol, ki povezuje dva ali vec samostojnih vrstilcev, npr. plus

vgrajeno polje -ega -a s, v MARC-formatih polje, ki je vkljuceno v povezovalno polje

vhodna stran -e -i z prva, naslovna spletna stran spletnega mesta; sin. vstopna stran

vhodni dokument -ega -enta m, pri racunalniski obdelavi s podatki izpolnjen vhodni obrazec

vhodni formular -ega -ja m, gi. vhodni obrazec

vhodni obrazec -ega -zca m obrazec (1) za pripravo podatkov na papirju pred njihovim vnosom v racunalnik; sin. vhodni formular, vhodni dokument

VI neskl. [vei] krat. (vrhnji izraz) pri normativni kontroli oznaka v normativnem zapisu, ki oznacuje vrhnji izraz

videodisk -a m opticni disk za shranjevanje in predvajanje videoposnetkov; sin. laserska videoplosca

videogradivo -a s neknjizno gradivo v obliki videoposnetkov

videogram -a m gledanju namenjen posnetek zaporedja slik, ki dajejo vtis gibanja, navadno ob spremljavi zvoka, in je namenjen predvajanju na televizijskem sprejemniku; sin. videoposnetek, videozapis

videokaseta -e z kaseta z magnetnim trakom za zapisovanje in predvajanje videoposnetkov

videoposnetek -tka m gledanju namenjen posnetek zaporedja slik, ki dajejo vtis gibanja, navadno ob spremljavi zvoka, in je namenjen predvajanju na televizijskem sprejemniku, racunalniku; sin. videozapis, videogram

videoteka -e z 1. ustanova, oddelek, ki zbira, obdeluje, hrani in posreduje videogradivo in informacije o njem 2. sistematicno urejena zbirka videogradiva

videozapis -a m gledanju namenjen posnetek zaporedja slik, ki dajejo vtis gibanja, navadno ob spremljavi zvoka, in je namenjen predvajanju na televizijskem sprejemniku, racunalniku; sin. videoposnetek, videogram

viki -ja m (ang. Wiki) spletna publikacija, pri kateri uredniska politika vsakomur omogoca ustvarjanje in urejanje prispevkov, vsebina je prosto dostopna, prav tako ponovna uporaba in kopiranje; sin. hitre strani, wiki

vinilka -e z, zarg., gl. vinilna plosca

vinilna plosca -e -e z, od leta 1950 velika plosca ali mala plosca, izdelana iz polivinilklorida in zato bolj odporna od selak plosce; sin. vinilka

vinjeta -e z okras besedila, sprva v obliki vitic vinske trte, zlasti na zacetku in koncu razdelkov, poglavij

vir -a m 1. gl. vir informacije 2. v katalogizaciji izrazna oblika ali pojavna oblika dela, npr. bibliografski vir (2), integrirni vir, elektronski vir 3. kar knjiznica potrebuje, uporablja za svoje delovanje, npr. cloveski viri; sin. resurs

vir informacije -a - m dokument, publikacija, oseba, od koder informacija izvira; sin. vir (1); prim, informacijski vir

vir objave -a - m publikacija, v kateri je objavljeno bibliografsko nesamostojno delo, clanek, sestavek

vir podatkov -a - m, v katalogizaciji mesto v publikaciji, dokumentu, npr. naslovna stran, kolofon, iz katerega se crpajo podatki za posamezni element ali posamezno obmocje bibliografskega opisa; prim, predpisani vir podatkov

vir RSS -a - [ereses -esa] m (ang. really simple syndication) skupek zapisov (1) na spletnih straneh za obvescanje o novostih po protokolu RSS, ki vzpostavlja okolje za objavo in distribucijo spletnih vsebin v formatu XML

vir v nadaljevanju -a - m, gl. kontinuirani vir

virtualna knjiznica -e -e i 1. knjiznicne in informacijske storitve, ki omogocajo uporabo decentraliziranih elektronskih informacijskih virov s strojno, komunikacijsko in programsko opremo brez casovnih in prostorskih omejitev; sin. digitalna knjiznica (1), knjiznica brez zidov; prim, digitalna knjiznica (2), hibridna knjiznica, tradicionalna knjiznica 2. zbirka naslovov informacijskih virov na internetu, navadno zbranih in urejenih po strokovnih podrocjih

visoki tisk -ega -a m, v tiskarstvu tisk, pri katerem je tiskovna povrsina izbocena, npr. knjigotisk; prim, ploski tisk, globoki tisk

visokosolska knjiznica -e -e i (krat. VK) knjiznica, ki je namenjena studentom in uciteljem na univerzi in v drugih visokosolskih ustanovah, npr. univerzitetna knjiznica, fakultetna knjiznica; sin. akademska knjiznica

visokosolska knjiznicarka -e -e i knjiznicarka, ki dela v visokosolski knjiznici

visokosolski knjiznicar -ega -ja m knjiznicar, ki dela v visokosolski knjiznici

visokosolsko knjiznicarstvo -ega -a s knjiznicna dejavnost visokosolskih knjiznic

visja bibliotekarka -e -e z 1. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visoko izobrazbo in vecletnimi izkusnjami 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od samostojne bibliotekarke

visja bibliotekarka specialistka -e -e -e z, do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za bibliotekarko specialistko z vecletnimi izkusnjami

visja bibliotekarska referentka -ega -ega -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarske referentke

visja bibliotekarska sodelavka -e -e -e z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarske sodelavke

visja bibliotekarska svetovalka -e -e -e [uk] z strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarke z magisterijem

visja knjiznicarka -e -e z 1. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visjo izobrazbo 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavko z visjo strokovno ali visjesolsko izobrazbo

visja knjiznicarska referentka -e -e -e z 1. do 2009 strokovni naziv v knjiznicarstvu za visjo knjiznicarko z vecletnimi izkusnjami 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od knjiznicarske referentke

visji bibliotekar -ega -ja m 1. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca z visoko izobrazbo in vecletnimi izkusnjami 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od samostojnega bibliotekarja

visji bibliotekar specialist -ega -ja -a m, do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za bibliotekarja specialista z vecletnimi izkusnjami

visji bibliotekarski referent -ega -ega -enta m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarskega referenta

visji bibliotekarski sodelavec -ega -ega -vca m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarskega sodelavca

visji bibliotekarski svetovalec -ega -ega -lea [uc] m strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od bibliotekarja z magisterijem

visji knjiznicar -ega -ja m 1. do 2009 strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca z visjo izobrazbo 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu za delavca z visjo strokovno ali visjesolsko izobrazbo

visji knjiznicarski referent -ega -ega -enta m 1. do 2009 strokovni naziv v knjiznicarstvu za visjega knjiznicarja z vecletnimi izkusnjami 2. strokovni naziv v bibliotekarstvu, za stopnjo visji od knjiznicarskega referenta

vizualna kartica neustr., gl. luknjana dokumentacijska kartica

vizualni zapis -ega -a m gledanju namenjeni posnetek slike, gibljivih slik, npr. diapozitiv, prosojnica, film; sin. slikovni zapis

vizualno gradivo -ega -a s neknjizno gradivo, ki vsebuje vizualne zapise in je namenjeno gledanju, npr. diapozitiv, prosojnica

VK neskl. [veka] krat, gl. visokosolska knjiznica

vladarsko ime -ega -na s ime vladarja s stevilko in/ali stalnim pridevkom

vladna publikacija -e -e i uradna publikacija, ki jo izda vlada in njeni organi

vlaganje v katalog -a s uvrscanje kataloznih listkov v listkovni katalog; prim, uvrscanje v katalog, pravila za uvrscanje

vmesni naslov -ega -ova m naslov bibliografsko nesamostojnega dela na posebnem naslovnem listu v notranjosti knjige, publikacije; sin. posebni naslov; prim, delni naslov

vmesni rezultat iskanja -ega -a - m rezultati vsakega koraka pri vecstopenjskem iskanju

vmesnik -a m 1. del strojne opreme, ki povezuje dva racunalnika ali racunalnik in periferno opremo 2. programska oprema, ki povezuje delovanje dveh racunalnikov, racunalnik in periferno opremo, ali cloveka in racunalnik

vmesno porocilo -ega -a s raziskovalno porocilo na doloceni stopnji izvajanja projekta, raziskave; sin. fazno porocilo; prim, zakljucno porocilo

vnos podatkov -osa - m 1. v racunalnistvu prenos podatkov v racunalniski sistem z vhodno periferno opremo, npr. tipkovnico, opticnim bralnikom 2. tak postopek, ki ga opravi clovek s pomocjo tipkovnice; sin. rocni vnos podatkov

vnosna maska -e -e z del uporabniskega vmesnika (1), navadno sestavljen iz vnosnih polj, namenjen enostavnemu zaslonskemu pregledovanju, vnasanju, popravljanju in brisanju podatkov; sin. maska za vnos podatkov

vnosno polje -ega -a s del vnosne maske, namenjen enostavnemu zaslonskemu pregledovanju, vnasanju, popravljanju in brisanju podatkov enega polja, npr. vnosno polje za ime avtorja; prim, polje vhodnega obrazca

vodeni ogled -ega -eda m organiziran ogled knjiznice, navadno za skupine obiskovalcev, ki ga vodi za to usposobljen knjiznicni delavec

vodenje kataloga -a - s organizirano urejanje in vzdrzevanje kataloga; prim. redakcija kataloga (1), urejanje kataloga, vzdrzevanje kataloga

vodic -a m publikacija, ki omogoca spoznavanje necesa, seznanjanje in lazji pregled nad cem, npr. turisticni vodic, vodic po internetu; sin. vodnik

vodilka -e z napotilo, ki v katalogu, bibliografiji, enciklopediji opozori uporabnika, naj isce dodatne informacije pod variantno, sorodno ali vzporedno znacnico, ki je navedena navadno za glej tudi; prim, kazalka (1), referenca (1)

vodilni list -ega -a m, zastar., gl. katalozni pregradnik

vodilni samostalnik -ega -a m samostalnik v stvarnem naslovu, ki po pruskih instrukcijah postane iztocnica, tudi ce ni prva beseda; sin. substantivum regens

vodilnica -e z, zastar., gl. katalozni pregradnik

vodja knjiznice -e - m kdor skrbi za delovanje knjiznice; prim, direktor knjiznice, predstojnik knjiznice, ravnatelj knjiznice, upravnik knjiznice

vodni znak -ega -a m, v papirnistvu znak, ki se naredi med izdelavo papirja, viden zlasti pri opazovanju papirja proti svetlobi; sin. vodni zig, filigran

vodni zig -ega -a m, gl. vodni znak

vodnik -a m publikacija, ki omogoca spoznavanje necesa, seznanjanje in lazji pregled nad cem, npr. turisticni vodnik, vodnik po internetu; sin. vodic

vodoravna lega -e -e z, v katalogizaciji oznaka polozaja slicic na mikrofilmu, diafilmu, pri katerem je daljsa stranica okvira vzporedna z robovi filma; ant. navpicna lega

vodstvo po knjiznici -a - - s strokovna predstavitev knjiznice skupini obiskovalcev

vol. okrajs. 1. (volumen) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota monografska publikacija z nevezanimi listi 2. oznaka za volumen

volilo -a s, gl. zapuscina

volonterska knjiznicarka -e -e z zenska, ki prostovoljno, neplacano, nepoklicno dela v knjiznici; sin. knjiznicarka volonterka; prim, amaterska knjiznicarka

volonterski knjiznicar -ega -ja m oseba, ki prostovoljno, neplacano, nepoklicno dela v knjiznici; sin. knjiznicar volonter; prim, amaterski knjiznicar

volontersko delo -ega -a m navadno strokovno delo osebe, ki ga prostovoljno, neplacano, nepoklicno opravlja v knjiznici

volumen -mna m 1. vse stevilke serijske publikacije, ki izidejo praviloma v enem koledarskem ali solskem letu; sin. letnik (1) 2. vsak od kosov tiskane monografske publikacije; sin. zvezek (2), knjiga (5), vol. (2) 3. gl. vol. (1) in vol. (2)

voscena tablica -e -e z, zgod. anticna pisna podloga v obliki lesene ploscice, prevlecene z voskom; sin. povoscena ploscica, povoscena tablica; prim. diptih, triptih, poliptih

vozicek -cka m rocni vozicek s policnicami, navadno na stirih kolescih, za prevazanje knjiznicnega gradiva, npr. v skladiscu, med oddelki

vpis -a m 1. gl. vpis v knjiznico 2. neustr., gl. bibliografski vpis 3. gl. katalozni vpis

vpis v knjiznico -a - m vclanitev v knjiznico

vpisnina -e i znesek, ki se placa za vpis v knjiznico

vprasaj -a m (znak ? ) 1. pri poizvedovanju eden pogosteje uporabljanih maskirnih znakov 2. v katalogizaciji znak, ki opazarja na ocenjeno, nepotrjeno letnico izida

vprasevalec -lea [uc] m oseba, ki vodi pogovor, zastavlja vprasanja in pripravi intervju za objavo; sin. izprasevalec, intervjuvar, zapisovalec pogovora; prim, vprasevanec

vprasevalka -e [uk] z zenska, ki vodi pogovor, zastavlja vprasanja in pripravi intervju za objavo; sin. intervjuvarka, zapisovalka razgovora, izprasevalka; prim, vprasevanka

vprasevanec -nca m oseba, ki v intervjuju odgovarja na vprasanja; sin. intervjuvanec, izprasevanec (2); prim, vprasevalec

vprasevanka -e i zenska, ki v intervjuju odgovarja na vprasanja; sin. intervjuvanka, izprasevalka; prim, vprasevalka

vracilo -a s vrnitev izposojenega knjiznicnega gradiva po uporabi v citalnici, na domu, v medknjiznicni izposoji; prim, izposoja (1)

vrecasta knjiga -e -e z, zgod. 1. v srednjem veku navadno debelejsa knjiga manjsega formata (1) v usnjeni vezavi, ki se v spodnjem delu podaljsa kot dodatna zascita na potovanjih ali kot pritrditev za pas oblacila 2. japonska vezava, pri kateri so listi spredaj prepognjeni, zadaj pa na stirih ali petih luknjah zvezani

vrednost iskalnega elementa -i - z vsak konkreten podatek, ki ga vsebuje iskalni element; sin. vrednost iskalnega kljuca

vrednost iskalnega kljuca -i - z, gl. vrednost iskalnega elementa

vrednotenje -a s analiziranje, kriticno tehtanje, presojanje objektivnih podatkov zaradi oblikovanja sodbe o vrednosti, pomenu, kakovosti cesa, npr. vrednotenje knjiznicnih storitev, vrednotenje informacijskih virov; sin. evalvacija

vrednotenje fonda -a - s, gl. vrednotenje knjiznicnega fonda in vrednotenje knjiznicne zbirke

vrednotenje informacij -a - s analiticno ocenjevanje kakovosti, strokovne pomembnosti, relevantnosti in primernosti informacij za doloceno knjiznico, posameznega uporabnika; sin. evalvacija informacij

vrednotenje informacijskih virov -a s analiticno ocenjevanje kakovosti, strokovne pomembnosti in primernosti informacijskih virov za doloceno knjiznico, skupino uporabnikov, posameznega uporabnika; sin. evalvacija informacijskih virov

vrednotenje iskanja -a - s ocenjevanje relevantnosti rezultatov iskanja; sin. evalvacija iskanja; prim, vrednotenje rezultatov iskanja

vrednotenje knjiznicne zaloge -a - s, gl. vrednotenje knjiznicnega fonda in vrednotenje knjiznicne zbirke

vrednotenje knjiznicne zbirke -a - - s ocenjevanje kakovosti, strokovne pomembnosti in primernosti knjiznicne zbirke za doloceno knjiznico glede na standarde in priporocila, njeno poslanstvo in potrebe knjiznicnih uporabnikov; sin. vrednotenje knjiznicnega fonda, vrednotenje knjiznicne zaioge, evalvacija knjiznicnega fonda, evalvacija knjiznicne zbirke, evalvacija knjiznicne zaioge, vrednotenje fonda, vrednotenje zaioge, vrednotenje zbirke; prim, analiza knjiznicne zbirke

vrednotenje knjiznicnega fonda -a s ocenjevanje kakovosti, strokovne pomembnosti in primernosti knjiznicnega fonda za doloceno knjiznico glede na standarde in priporocila, njeno poslanstvo in potrebe knjiznicnih uporabnikov; sin. vrednotenje knjiznicne zbirke, vrednotenje knjiznicne zaioge, evalvacija knjiznicnega fonda, evalvacija knjiznicne zbirke, evalvacija knjiznicne zaioge; prim, analiza knjiznicnega fonda

vrednotenje rezultatov iskanja -a - - s analiticno ocenjevanje kakovosti, strokovne pomembnosti in relevantnosti rezultatov iskanja; sin. evalvacija rezultatov iskanja, evalvacija rezultatov poizvedovanja, vrednotenje rezultatov poizvedovanja; prim, vrednotenje iskanja

vrednotenje rezultatov poizvedovanja -a - - s analiticno ocenjevanje kakovosti, strokovne pomembnosti in relevantnosti rezultatov poizvedovanja; sin. evalvacija rezultatov iskanja, evalvacija rezultatov poizvedovanja, vrednotenje rezultatov iskanja; prim, vrednotenje iskanja

vrednotenje zaioge -a - s, gl. vrednotenje knjiznicne zbirke in vrednotenje knjiznicnega fonda

vrednotenje zbirke -a - s, gl. vrednotenje knjiznicne zbirke in vrednotenje knjiznicnega fonda

vfhnji izraz -ega -a m, v tezavru 1. deskriptor, ki je v hierarhicnem odnosu najvisje 2. gl. VI

vfhnji naslov -ega -ova m, nekdaj naslov, natisnjen nad okvirom zemljevida; sin. zgornji naslov

vrinek -nka m, v katalogizaciji popravek v bibliografskem opisu, ki ga katalogizator naredi v navedbi, prevzeti iz opisovane publikacije, npr. manjkajoca crka, beseda; prim, dopolnilo (1)

vfsta bralca -e - [uc] z opredelitev osnovnih skupin bralcev glede na starost, spol, izobrazbo; sin. vrsta uporabnika; prim, tip bralca

vfsta knjiznice -e - z kar po mednarodni sistemski opredelitvi osnovnih skupin knjiznic opredeljuje posamezno knjiznico glede na podrocje njenega delovanja v eno od teh skupin, npr. narodna, splosna, visokosolska, solska, specialna knjiznica; prim, tip knjiznice

vfsta uporabnika -e - i opredelitev osnovnih skupin uporabnikov glede na starost, spol, izobrazbo; sin. vrsta bralca; prim, tip uporabnika (1)

vrstilec -lea m, v klasifikaciji crka, stevilka, simbol ali njihova kombinacija, ki opredeljuje vsebino, zvrst dokumenta, publikacije in ga razvrsca v doloceno skupino klasifikacijskega sistema, npr. vrstilec UDK; sin. notacija (2), klasifikacijska oznaka

vrstilec UDK -lea - [udeka] m, v klasifikaciji vrstilec v sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije; sin. UDK-vrstilec

vrstilnik neustr., gi. vrstilec

vfstna publikacija -e -e i serijska publikacija, ki ima vrstni naslov in izhaja praviloma enkrat na leto; prim, letna publikacija, letnik (2)

vfstni naslov -ega -a m naslov, ki je privzet po zvrsti publikacije, npr. Adresar, Bilten, Koledar, Letopis, Statut; sin. formalni naslov, genericni naslov; ant. izraziti naslov

vrzel v fondu -i - [eu] z, gl. vrzel v knjiznicnem fondu in vrzel v knjiznicni zbirki

vrzel v knjiznicnem fondu -i [eu] z mesto v knjiznicnem fondu, kjer manjka knjiznicno gradivo, ki bi ga knjiznica sicer morala imeti, npr. manjkajoci letnik, publikacija, ali ga knjiznica ni nabavila; sin. vrzel v knjiznicni zalogi, vrzel v knjiznicni zbirki, vrzel v zalogi, vrzel v zbirki

vrzel v knjiznicni zalogi -i [eu] z, gl. vrzel v knjiznicnem fondu in vrzel v knjiznicni zbirki

vrzel v knjiznicni zbirki -i [eu] z mesto v knjiznicni zbirki, kjer manjka knjiznicno gradivo, ki bi ga knjiznica sicer morala imeti, npr. manjkajoci letnik, publikacija, ali ga knjiznica ni nabavila; sin. vrzel v knjiznicni zalogi, vrzel v knjiznicnem fondu, vrzel v fondu, vrzel v zalogi, vrzel v zbirki

vrzel v zalogi -i - [eu] z, gl. vrzel v knjiznicni zalogi in vrzel v knjiznicnem fondu

vrzel v zbirki -i - [eu] z, gl. vrzel v knjiznicni zbirki in vrzel v knjiznicnem fondu

vse pravice pridrzane neski., kot pojasnilo, v zaioznistvu opomba v knjigi, publikaciji,navadno na hrbtu naslovne strani, ki opozarja na nosilca avtorskih pravic in moznost pravnega postopka proti krsitelju copyrighta

vsebina -e i 1. kar delo, dokument, publikacija izraza, pripoveduje 2. seznam poglavij, sestavkov v dokumentu, publikaciji z navedbo strani 3. v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki uvede naslove del v opisovani enoti

vsebinska obdelava -e -e z jedrnata predstavitev vsebine dokumenta, publikacije z dolocanjem vsebinskih oznak za katalog (1), bibliografijo (2); prim, analiticna obdelava (1)

vsebinska oznaka -e -e z, pri vsebinski obdelavi predmetna in/ali klasifikacijska oznaka, ki opredeljuje vsebino dokumenta, npr. casovna, geografska, tematska predmetna oznaka; prim, geslo (1)

vsebinska ureditev -e -tve z, zarg., gl. ureditev po vsebinskih oznakah

vsebinski naslov -ega -ova m, v katalogizaciji izraziti naslov, ki nakazuje, izraza vsebino dela; prim, fingirani naslov

vsebinski opis -ega -a m rezultat vsebinske obdelave

vsebinsko kazalo -ega -a s, gl. kazalo (1)

vsebinsko kazalo casopisa -ega -a - s kazalo vsebine clankov, prispevkov v dolocenem casopisu, navadno za daljse obdobje; prim, bibliografsko kazalo

vsebinsko oznacevanje -ega -a s, pri vsebinski obdelavi oznacevanje vsebine dokumenta, publikacije z indeksirnimi izrazi, npr. deskriptorji, kljucnimi besedami, notacijami dolocene klasifikacije; sin. indeksiranje (1)

vsebinsko samostojno delo - -ega -a s, gl. samostojno delo

vsebnik -a m ohisje, skatla za shranjevanje, zascito publikacije, tudi vecdelne enote, npr. skatla za opticni disk, ovitek za gramofonsko plosco, mapa za nevezane liste

vseuciliscna knjiznica -e -e z, zastar., gl. univerzitetna knjiznica

vseuciliska knjiznica -e -e z, gl. univerzitetna knjiznica

vstopna stran -e -i z prva, naslovna spletna stran spletnega mesta; sin. vhodna stran

vstopna tocka -e -e z 1. spletna stran, na kateri uporabnik dostopa do elektronskega vira z dostopom na daljavo, npr. vstopna stran podatkovne zbirke, elektronskega casopisa 2. gl. iskalni element

vzajemna baza -e -e z, gl. vzajemna baza podatkov in vzajemna podatkovna zbirka

vzajemna baza podatkov -e -e - z podatkovna zbirka v vzajemnem katalogu, v kateri so zbrani katalozni zapisi o knjiznicnem gradivu vseh sodelujocih knjiznic; sin. vzajemna podatkovna zbirka, vzajemna baza; prim, lokalni katalog (1), skupni katalog

vzajemna katalogizacija -e -e z katalogizacija za vzajemni katalog; prim. kooperativna katalogizacija

vzajemna knjiznica -e -e z, nekdaj splosna knjiznica (2) v podjetju, za katero skrbita obcinska splosna knjiznica in podjetje

vzajemna podatkovna zbirka -e -e -e z podatkovna zbirka v vzajemnem katalogu, v kateri so zbrani katalozni zapisi o knjiznicnem gradivu vseh sodelujocih knjiznic; sin. vzajemna baza podatkov, vzajemna baza; prim. lokalni katalog (1), skupni katalog

vzajemna uporaba vira -e -e - z uporaba elektronskega vira (1), do katerega ima dostop na daljavo vec knjiznic

vzajemni katalog -ega -a m racunalniski kooperativni katalog, ki omogoca tudi prevzemanje in uporabo kataloznih zapisov drugih knjiznic; prim. centralni katalog, kooperativni katalog

vzajemni vir -ega -a m elektronski vir (1) z dostopom na daljavo, ki ga v sodelovanju uporablja vec knjiznic

vzdevek -vka m ime, ki ga oseba uporablja poleg osebnega imena in priimka in je lahko po njem bolj znana, npr. Tintoretto, Grozni; prim, agnomen (2), stalni pridevek

vzdrzevanje kataloga -a - s dopolnjevanje, popravljanje kataloga; prim. redakcija kataloga (1), urejanje kataloga, vodenje kataloga

vznozje lista -a - s, nekdaj, v katalogizaciji spodnji del kataloznega listka z znacnico, naslovom, impresumom; prim, glava lista, trup lista

vzorcna knjiznica -e -e z uspesna, organizacijsko in strokovno dobro delujoca knjiznica, ki je formalno priznana in priporocena kot zgled drugim knjiznicam

vzorcni izvod neustr., gl. ogledni izvod in ogledni primerek

vzpor. nasi. str. okrajs. (vzporedna naslovna stran) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da so pri opisovani enoti upostevani podatki z vzporedne naslovne strani

vzpor. pag. okrajs. (vzporedna paginacija) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da tece stevilcenje strani skozi vso publikacijo in hkrati loceno za vsak prispevek posebej

vzporedna izdaja -e -e z vsaka od izdaj istega dela, ki je izslo istocasno na razlicnih medijih, kot tiskana in elektronska izdaja; sin. izdaja na drugem mediju

vzporedna naslovna stran -e -e -i z 1. stran, ki je levo od naslovne strani 2. gl. vzpor. nasi. str.

vzporedna navedba -e -e z, v katalogizaciji hkratna navedba dolocenega elementa bibliografskega opisa v drugem jeziku in/ali pisavi

vzporedna paginacija -e -e z 1. v katalogizaciji vzporedno ostevilcenje strani, kjer je zadnja stran posameznega lista ostevilcena z isto stevilko kakor prednja stran naslednjega lista; prim, dvojna paginacija (1) 2. gl. vzpor. pag.

vzporedna znacnica -e -e z 1. v katalogizaciji vsaka od razlicnih oblik normativne znacnice, ki temelji na imenu ali naslovu v kakem drugem jeziku, jezikovni obliki ali pisavi, npr. United Nations, Nations Unies, Vereinte Nationen; prim, variantna znacnica 2. pri vsebinski obdelavi vsaka od razlicnih oblik normativne predmetne znacnice, ki temelji na drugem jeziku, drugi jezikovni obliki ali pisavi, npr. Schweiz, Suisse, Swizzera; sin. alternativna znacnica

vzporedni dostop -ega -opa m, gl. hkratni dostop

vzporedni naslov -ega -ova m stvarni naslov v drugem jeziku in/ali pisavi, naveden na naslovni strani; sin. paralelni naslov, vzporedni stvarni naslov

vzporedni naslov zbirke -ega -ova - m, v kataiogizaciji naslov zbirke, v drugem jeziku in/ali pisavi kot stvarni naslov zbirke

vzporedni podnaslov -ega -ova m, v kataiogizaciji podnaslov, ki je v predpisanem viru podatkov naveden v drugem jeziku in/ali pisavi

vzporedni stvarni naslov -ega -ega -ova m, gi. vzporedni naslov

vzporedno izdajanje -ega -a s istocasna vzporedna priprava, izdelava in distribucija publikacije na razlicnih medijih, npr. v tiskani in elektronski obliki

vzporedno stetje strani neustr., gi. vzporedna paginacija

W

wiki -ja [viki] m (ang. Wiki) spletna publikacija, pri kateri uredniska politika vsakomur omogoca ustvarjanje in urejanje prispevkov, vsebina je prosto dostopna, prav tako ponovna uporaba in kopiranje; sin. hitre strani, viki

WORM WORM-a [vorm] m, krat. (ang. Write Once Read Many times) zapisljivi opticni disk (1), predhodnik zapisljivega CD-ja (1), ki zaradi nezanesljivosti ni dozivel sirse uporabe

WWW www-ja [V9V9V9 in veveve -eja] m, krat. (ang. World Wide Web) gl. svetovni splet in splet

X

XML XML-a [iksemel -ela] m, krat. (ang. Extensible Markup Language) gl. razsirljivi oznacevalni jezik

Z

Z neskl. [za] m, krat. (zamena) pri inventarizaciji oznaka v inventarni knjigi za nacin pridobitve knjiznicnega gradiva z zamenjavo

zabavna elektronika -e -e i elektronski aparati, ki so namenjeni zabavi, razvedrilu, npr. gramofon, laserski gramofon, racunalniska igra (2)

zacasna izposoja -e -e z, gl. izposoja za dolocen cas

zacasni list -ega -a m, zastar. katalozni listek z zacasnim vpisom

zacasni podatki -ih -ov m, mn. podatki v zacasnem vpisu, ki se spreminjajo ob prejemu posameznega zvezka, kosa, stevilke (2)

zacasni vpis -ega -a m, v kataiogizaciji katalozni vpis, ki nima izpolnjenih vseh podatkov ali vsebuje zacasne podatke, ker publikacija se izhaja ali ker knjiznica nima vseh njenih delov, zvezkov, kosov, stevilk, in ki zacasno nadomesti glavni vpis, dokler ni zakljucen

zacetna knjiznicna zaloga -e -e -e z, gl. zacetna knjiznicna zbirka in zacetni knjiznicni fond

zacetna knjiznicna zbirka -e -e -e i knjiznicna zbirka, ki jo ima knjiznica ob ustanovitvi; sin. zacetna knjiznicna zaloga, zacetni knjiznicni fond, zacetna zaloga, zacetna zbirka, zacetni fond; prim, osnovna knjiznicna zbirka

zacetna letnica -e -e z, v kataiogizaciji letnica izida prvega zvezka, stevilke opisovane publikacije; prim, koncna letnica

zacetna zaloga -e -e z, gl. zacetni knjiznicni fond in zacetna knjiznicna zbirka

zacetna zbirka -e -e z, gl. zacetna knjiznicna zbirka in zacetni knjiznicni fond

zacetne strani -ih - z, mn., v kataiogizaciji vse strani pred zacetkom besedila, navadno naslovna stran, naslovne strani publikacije skupaj s hrbtno stranjo vsakega naslovnega lista; sin. preliminarne strani; prim, naslovna pola

zacetni fond -ega -a m, gl. zacetni knjiznicni fond in zacetna knjiznicna zbirka

zacetni knjiznicni fond -ega -ega -a m knjiznicni fond, ki ga ima knjiznica ob ustanovitvi; sin. zacetna knjiznicna zaloga, zacetna knjiznicna zbirka, zacetna zaloga, zacetna zbirka, zacetni fond; prim, osnovni knjiznicni fond

zacetnica -e i velika zacetna crka besede, imena; sin. inicialka (1)

zacetno vprasanje -ega -a s uporabnikovo vprasanje, s katerim se pricne referencni pogovor in ki pogosto ni vprasanje o tern, kar uporabnik isce; sin. uvodno vprasanje

zadetek -tka m zapis, podatek, dobljen z iskanjem, poizvedovanjem v racunalniskem katalogu, podatkovni zbirki; prim, zgresek, rezultati poizvedovanja

zadnja platnica -e -e z, v knjigovestvu zadnji, spodnji zascitni del knjizne vezave; sin. spodnja platnica

zadnja stevilka -e -e i 1. najnovejsa stevilka serijske publikacije 2. stevilka serijske publikacije, s katero je ta prenehala izhajati 3. stevilka serijske publikacije, s katero je knjiznica narocilo prekinila, ceprav serijska publikacija se izhaja

zadnji letnik -ega -a m 1. najnovejsi, tekoci letnik serijske publikacije 2. letnik serijske publikacije, s katerim je ta prenehala izhajati 3. letnik serijske publikacije, s katerim je knjiznica narocilo prekinila, ceprav serijska publikacija se izhaja

zadolzitev -tve [uz] z obremenitev bralcevega konta s podatki o izposojenem gradivu; prim, razdolzitev

zadolziti -im [uz] dov. obremeniti bralcev konto s podatki o izposojenem gradivu; prim, razdolziti

zadolznica -e [uz] z obrazec, na katerem uporabnik z lastnorocnim podpisom potrdi prejem izposojenega knjiznicnega gradiva; sin. izposojevalni listek, obrazec za izposojo; prim, spremnica

zadovoljen informacijski zahtevek -ega -ega -vka m, gi. zadovoljena informacijska zahteva

zadovoljena informacijska zahteva -e -e -e z informacijsko vprasanje, na katero je dobil uporabnik knjiznice zadostno stevilo dovolj kakovostnih, relevantnih informacij; sin. zadovoljen informacijski zahtevek; ant. nezadovoljena informacijska zahteva

zadovoljstvo uporabnikov -a - s kazalnik uspesnosti knjiznice, ki ugotavlja, v koliksni meri so uporabniki zadovoljni s storitvami knjiznice

zagovor -a m dodatek, spremno besedilo, objavljeno v isti publikaciji za osnovnim delom; prim, predgovor

zahtevni uporabnik -ega -a m, gi. izkuseni uporabnik

zahtevno iskanje -ega -a s, v podatkovni zbirki, racunalniskem katalogu iskanje Z uporabniskim vmesnikom, ki je namenjen bolj vescim uporabnikom, v iskalnem obrazcu ponuja iskanje po vseh iskalnih poljih, in navadno omogoca tudi iskanje z ukaznim nacinom; prim, enostavno iskanje

zajemanje internetnih virov -a - - s zbiranje in organizacija podatkov s spletnih strani in drugih internetnih virov, navadno zaradi trajnega arhiviranja predvsem izvorno digitalnih dokumentov

zajemanje podatkov -a - s zbiranje, organizacija in vnos podatkov za nadaljnjo obdelavo in uporabo, npr. za bibliografijo

zaklep -epa m zapiralo na platnicah srednjeveske knjige, navadno kovinsko, sestavljeno iz trdega in gibljivega dela; prim, zapona

zakljucena bibliografija -e -e z bibliografija (2), katere izhajanje velja za koncano; ant. tekoca bibliografija; prim, retrospektivna bibliografija

zakljucena enota -e -e z, v katalogizaciji dokument, publikacija, ki je zakljucena celota ze v enem zvezku, kosu, ali ko izidejo vsi predvideni zvezki, kosi

zakljucena izdaja -e -e z izdaja, v kateri so izsli vsi predvideni zvezki, deli

zakljucena knjizna zbirka -e -e -e z 1. knjizna zbirka, ki je prenehala izhajati, ker so izsli vsi predvideni zvezki; prim, nezakljucena knjizna zbirka 2. knjizna zbirka v omejenem stevilu zvezkov in s predvidenim koncem izhajanja

zakljucena publikacija -e -e i publikacija, ki izide navadno v enem kosu, enem zvezku in je vnaprej omejena; sin. monografska publikacija; prim, serijska publikacija

zakljucena publikacija v vec kosih -e -e - z, gi. publikacija v vec kosih

zakljucena publikacija v vec zvezkih -e -e z, gi. publikacija v vec zvezkih

zakljuceni integrirni vir -ega -ega -a m integrirni vir, ki se spreminja in dopolnjuje v dolocenem casovnem obdobju s predvidenim koncem izhajanja, npr. spletna stran dogodka, ki se z njim tudi sklene; ant. nezakljuceni integrirni vir

zakljuceni katalog -ega -a m katalog (1), ki se ne dopolnjuje vec

zakljucevalec zapisa -lea - [uc] m, v MARC-formatih kontrolni znak na koncu zapisa (1), ki ga loci od naslednjega

zakljucno porocilo -ega -a s raziskovalno porocilo ob zakljucku projekta; sin. koncno porocilo; prim, vmesno porocilo

zakon o distribuciji clankov -ona m, gi. Bradfordov zakon in zakon o razprsenosti clankov

zakon o produktivnosti avtorjev -ona m, gi. Lotkov zakon

zakon o razprsenosti clankov -ona m, v bibiiometriji zakon o razporeditvi clankov v znanstvenih casopisih glede na njihovo znanstveno podrocje; sin. Bradfordov zakon, zakon o distribuciji clankov; prim. Lotkov zakon

zakon o zaloznistvu -ona - m, nekdaj zakon, ki je urejal izdajanje, zalaganje in distribucijo vseh vrst tiskanega gradiva in dolocal, s katerimi podatki mora biti opremljena publikacija

zakonik -a m knjiga z zbranimi zakoni in drugimi pravnimi akti

zaloga -e z 1. neustr., gl. knjiznicni fond in knjiznicna zbirka (2) 2. pri inventarizaciji podatki o posameznih prispelih stevilkah serijske publikacije, stevilu izvodov posamezne publikacije

zalozba -e z, v zaloznistvu podjetje, zavod, institucija, organizacija, ki se organizirano ukvarja z izdajanjem, zalaganjem in distribucijo knjig, publikacij; prim, samozalozba (1)

zalozeno neskl., kot pojasnilo, pri obdelavi oznaka v kataloznem zapisu, knjiznicnih evidencah, ki pove, da je publikacija, dokument zalozen v policah, skladiscu in zato ni dostopen; prim, nenajdljivo gradivo, izgubljeno

zaioziti -im dov. 1. v zaloznistvu predvsem financirati, navadno tudi pripraviti izdajo in natis, izdelavo publikacije in distribuirati naklado; prim, izdati, objaviti 2. uvrstiti na napacno mesto, npr. knjigo, publikacijo

zaloznica -e z ustanova, ki financira in navadno tudi pripravi izdajo in natis publikacije in distribuira naklado, npr. zaloznica SAZU; sin. izdajateljica (2)

zaloznik -a m podjetje, ustanova, ki financira in navadno tudi pripravi izdajo in natis publikacije ter distribuira naklado; sin. izdajatelj (2); prim. samozaloznik

zaiozniska bibliografija -e -e z bibliografija (2), ki popisuje izdaje dolocene zalozbe ali tudi literaturo o njej; prim, zalozniski katalog

zaiozniska dejavnost -e -i z 1. dejavnost, ki se organizirano ukvarja z izdajanjem, zalaganjem in distribucijo knjig, publikacij; sin. zaloznistvo 2. financiranje natisa rokopisa knjige, publikacije, ki ga pripravi izdajatelj (2)

zaiozniska pogodba -e -e z, v zaloznistvu pravni akt, s katerim avtor izvirnega dela ali prevoda prenese na zalozbo, zaloznika zaloznisko pravico do objave dela

zaiozniska pravica -e -e z, v zaloznistvu po pogodbi z avtorjem pridobljena pravica do natisa, ponatisa, prevoda njegovega dela; prim, copyright (1), pravica izdajanja, pravica objave

zaiozniska produkcija -e -e z publikacije zaloznikov, izdane in/ali zalozene v dolocenem casovnem obdobju, na dolocenem obmocju, npr. zaiozniska produkcija v Sloveniji leta 2004; prim, nezalozniska produkcija, knjizna produkcija

zaiozniska serija -e -e z 1. zastar., gl. knjizna zbirka (1, 2) 2. zbirka (2)

zaiozniska stevilka -e -e i stevilska in/ali crkovna oznaka, ki jo zalozba doloci svoji publikaciji; prim, stevilka kliseja

zaiozniska vezava -e -e z, v knjigovestvu enaka vezava celotne naklade ali njenega dela, ki jo doloci zaloznik

zalozniski -a -o prid. nanasajoc se na zalozbo, zaloznika, zaloznistvo

zalozniski adligat -ega -a m vsak od adligatov, ki jih v eno knjigovesko enoto zdruzi zaloznik in ki imajo navadno skupen naslov ter sorodno vsebino; sin. zalozniski privezek; prim, tiskarski adligat, nakljucni adligat

zalozniski arhiv -ega -a m urejena zbirka (1) arhivskih izvodov lastne produkcije, ki jih hrani zalozba za svoje potrebe; sin. arhiv zalozbe

zalozniski katalog -ega -a m tiskan ali drugace razmnozen seznam publikacij, ki so ali bodo izsle pri doloceni zalozbi, zalozbah; prim, zaiozniska bibliografija

zalozniski komisionar -ega -ja m, v zaloznistvu posrednik za distribucijo knjig, publikacij med zalozbami in knjigarnami ali drugimi kupci; prim. knjigarniski komisionar, komisijska zalozba

zalozniski privezek -ega -zka m vsak od privezkov, ki jih v eno knjigovesko enoto zdruzi zaloznik in ki imajo navadno skupen naslov ter sorodno vsebino; sin. zalozniski adligat; prim, tiskarski privezek, nakljucni privezek

zalozniski znak -ega -a m, v tiskarstvu dogovorjen lik in/ali napis, ki oznacuje doloceno zalozbo; prim, signet, tiskarski znak

zaloznisko glasilo -ega -a s periodicna publikacija s podatki o delovanju, novih izdajah zalozbe

zaloznisko naznanilo -ega -a s informativno obvestilo o novi publikaciji, publikacijah dolocene zalozbe

zaloznistvo -a s dejavnost, ki se organizirano ukvarja z izdajanjem, zalaganjem in distribucijo knjig, publikacij; sin. zaiozniska dejavnost (1)

zaloznistvo na zahtevo -a s zaiozniska dejavnost elektronsko izdelanih publikacij tako, da se ne izda celotna naklada, ampak se vsakic natisne, izda samo stevilo narocenih izvodov; prim, izdajanje na zahtevo, tiskanje na zahtevo

zaloznistvo po potrebi neustr., gl. zaloznistvo na zahtevo

zamejski tisk -ega -a m publikacije, ki jih izdajajo zalozniki zamejskih Slovencev; prim, izseljenski tisk, tuja literatura

zamena -e z 1. pridobivanje knjiznicnega gradiva z izmenjavo publikacij med knjiznicami; sin. zamenjava (1) 2. tako pridobljeno knjiznicno gradivo 3. gl. Z

zamenjava -e z 1. pridobivanje knjiznicnega gradiva z izmenjavo publikacij med knjiznicami; sin. zamena (1) 2. gl. Z

zamenjava dublet -e - z, gi. zamenjava dvojnic

zamenjava duplikatov -e - z, gi. zamenjava dvojnic

zamenjava dvojnic -e - i pridobivanje knjiznicnega gradiva z izmenjavo odvecnih dvojnic med knjiznicami; sin. zamenjava dublet, zamenjava duplikatov

zamudnina -e i znesek, ki ga po preteku roka izposoje placa uporabnik za vsak dan prekoracenja roka; prim, prekoracitev roka izposoje, opomin

zaostanki -ov m, mn., pri obdelavi knjiznicno gradivo, ki zaradi razlicnih razlogov dalj casa caka na obdelavo

zapis -a m 1. kar je na kateri koli nacin zapisano, posneto 2. v racunalnistvu skupek logicno povezanih podatkov, ki je osnovna enota podatkovne zbirke, npr. bibliografski vpis v racunalniskem katalogu, podatki o vsakem clanu v evidenci uporabnikov knjiznice; sin. racunalniski zapis (1), elektronski zapis (1)

zapis za CIP -a [cip] m bibliografski zapis o publikaciji, v kateri je natisnjen; sin. CIP-zapis, predpublikacijski zapis

zapisati -sem dov. 1. s pisanjem na pisno podlago ohraniti v casu in prostoru 2. v racunalnistvu s tehnicnimi postopki narediti, da se podatki ohranijo v casu in prostoru na elektronskem mediju (1), npr. zapisati datoteko na trdi disk; prim, shraniti, izbrisati

zapisljivi Blu-ray disk -ega - -a [blu rej] m 1. (krat. BD-R) Blu-ray disk, na katerega je podatke mogoce enkrat zapisati (2) 2. (krat. BR-RE) Blu-ray disk, na katerem je podatke mogoce veckrat zapisati (2), spreminjati in brisati

zapisljivi CD -ega CD-ja [cede -eja] m 1. (krat. CD-R) kompaktni disk, na katerega je podatke mogoce enkrat zapisati (2); prim. CD-ROM 2. (krat. CD-RW) kompaktni disk, na katerem je podatke mogoce veckrat zapisati (2), spreminjati in brisati; prim. CD-ROM

zapisljivi DVD -ega DVD-ja [devede -eja] m 1. (krat. DVD-R) DVD, na katerega je podatke mogoce enkrat zapisati (2) 2. (krat. DVD-RW) DVD, na katerem je podatke mogoce veckrat zapisati (2), spreminjati in brisati

zapisljivi laserski disk -ega -ega -a m 1. laserski disk, na katerega je podatke mogoce enkrat zapisati (2), npr. CD-R, DVD-R, BD-R; sin. zapisljivi opticni disk (1); prim, izbrisljivi opticni disk 2. laserski disk, na katerem je podatke mogoce veckrat zapisati (2), spreminjati in izbrisati, npr. CD-RW, DVD-RW, BD-RE; sin. zapisljivi opticni disk (2); prim, izbrisljivi laserski disk

zapisljivi opticni disk -ega -ega -a m 1. opticni disk, na katerega je podatke mogoce enkrat zapisati (2), npr. CD-R, DVD-R, BD-R; sin. zapisljivi laserski disk (1); prim, izbrisljivi opticni disk 2. opticni disk, na katerem je podatke mogoce veckrat zapisati (2), spreminjati in izbrisati, npr. CD-RW, DVD-RW, BD-RE; sin. zapisljivi laserski disk (2); prim, izbrisljivi opticni disk

zapisovalec -lea [uc] m oseba, ki zapise, zapisuje ljudsko blago; prim, zbiralec

zapisovalec razgovora -lea - [uc] m oseba, ki vodi pogovor, zastavlja vprasanja in pripravi intervju za objavo; sin. vprasevalec, intervjuvar, izprasevalec; prim, intervjuvanec

zapisovalka -e [uk] z zenska, ki zapise, zapisuje ljudsko blago; prim, zbiralka

zapisovalka razgovora -e - [uk] z zenska, ki vodi pogovor, zastavlja vprasanja in pripravi intervju za objavo; sin. intervjuvarka, vprasevalka, izprasevalka; prim, intervjuvanka

zaplenjena izdaja -e -e i izdaja publikacije, ki je uradno prepovedana in zaplenjena; prim, prepovedana izdaja

zaplenjena stevilka -e -e i posamezna stevilka serijske publikacije (2), ki je uradno prepovedana in je celotna naklada zaplenjena; prim, prepovedana stevilka

zapolnitveni znak -ega -a m, v MARC-formatih znak, ki se ga uporabi na dolocenem mestu v bibliografskem zapisu, kadar ni na voljo ustreznega podatka, ceprav bi bil smiseln; prim, prazni znak (2), polnilni znak

zapona -e i navadno kovinski mehanizem za zapenjanje srednjeveskih knjig z lesenimi platnicami; sin. klavzura; prim, zaklep

zaporedna razsiritev -e -tve z, v udk uporaba vseh vrstilcev UDK v zaporednem nizu med navedenima vrstilcema in se oznacuje z znakom /

zaporniska knjiznica -e -e i specializirana knjiznica za zapornike; sin. jetniska knjiznica; prim, kaznilniska knjiznica

zapfta kaseta -e -e z, gl. sklenjenotracna kaseta

zapfta polica -e -e z, zarg., gl. knjizna omara

zapfto obmocje -ega -a s obmocje v knjiznici, ki je dostopno samo clanom knjiznice z izkaznico, navadno elektronsko, ali samo osebju knjiznice; ant. odprto obmocje; prim, varovano obmocje

zapfto skladisce -ega -a s skladisce, do katerega ima dostop samo pooblasceni knjiznicar

zapuscina -e z knjiznicno gradivo, ki ga posameznik navadno z oporoko zapusti knjiznici ali to storijo njegovi dedici; sin. volilo, ostalina, legat

zapuscinski korpus -ega -a m zapuscina, ki ostane v knjiznicnem fondu kot korpus separatum

zasebna knjiznica -e -e z knjiznica, ki je zasebna lastnina, navadno namenjena doloceni skupini uporabnikov, npr. druzinska, plemiska knjiznica; sin. privatna knjiznica; ant. javna knjiznica

zasedena signatura -e -e z, pri obdelavi signatura, ki je ze bila dodeljena enoti knjiznicnega gradiva in je zato ni mogoce ponovno dodeliti; ant. prosta signatura; prim, sproscena signatura

zaslon -6na m ploskev za prikazovanje slike, besedila, npr. racunalniski zaslon, televizijski zaslon; sin. ekran

zaslon na dotik -ona - m racunalniski zaslon, na katerem uporabnik izbira moznosti in izvaja ukaze tako, da se s prstom dotika oznacenih mest; sin. na dotik obcutljiv zaslon

zaslonska maska -e -e z, gl. zaslonski obrazec

zaslonski izpis -ega -a m predstavitev podatkov, dokumenta na racunalniskem zaslonu; sin. prikaz, zaslonski prikaz; prim, izpis

zaslonski meni -ega -ja m, gl. meni

zaslonski obrazec -ega -zca m rubrika (3) na racunalniskem zaslonu, namenjena za vnos podatkov; sin. zaslonska maska, obrazec (2)

zaslonski prikaz -ega -aza m predstavitev podatkov, dokumenta na racunalniskem zaslonu; sin. prikaz, zaslonski izpis; prim, izpis

zastaranje informacij neustr., gl. zastarevanje informacij

zastarela knjiznicna zaloga -e -e -e z, gl. zastareli knjiznicni fond in zastarela knjiznicna zbirka

zastarela knjiznicna zbirka -e -e -e z knjiznicna zbirka, ki ni dopolnjevana z novejsimi dokumenti, publikacijami in zato ne ustreza poslanstvu knjiznice; sin. zastareli knjiznicni fond, zastarela knjiznicna zaloga, zastarela zaloga, zastarela zbirka, zastareli fond

zastarela literatura -e -e i literatura, katere vsebina ni vec v skladu s strokovnimi, jezikovnimi normami

zastarela zaloga -e -e z, gl. zastarela knjiznicna zbirka in zastareli knjiznicni fond

zastarela zbirka -e -e z, gl. zastarela knjiznicna zbirka in zastareli knjiznicni fond

zastareli fond -ega -a m, gl. zastareli knjiznicni fond in zastarela knjiznicna zbirka

zastareli knjiznicni fond -ega -ega -a m knjiznicni fond, ki ni dopolnjevan z novejsimi dokumenti, publikacijami in zato ne ustreza poslanstvu knjiznice; sin. zastarela knjiznicna zbirka, zastarela knjiznicna zaloga, zastarela zaloga, zastarela zbirka, zastareli fond

zastarevanje fonda -a - s, gl. zastarevanje knjiznicnega fonda in zastarevanje knjiznicne zbirke

zastarevanje informacij -a - s zmanjsevanje vrednosti, tocnosti informacij, ki niso obnovljene, dopolnjene, posodobljene z najnovejsimi podatki

zastarevanje knjiznicne zaloge -a - s, gl. zastarevanje knjiznicnega fonda in zastarevanje knjiznicne zbirke

zastarevanje knjiznicne zbirke -a s zmanjsevanje vrednosti knjiznicne zbirke, ki ni dopolnjevana z novejsimi dokumenti, publikacijami; sin. zastarevanje knjiznicnega fonda, zastarevanje knjiznicne zaloge, zastarevanje fonda, zastarevanje zaloge, zastarevanje zbirke

zastarevanje knjiznicnega fonda -a - s zmanjsevanje vrednosti knjiznicnega fonda, ki ni dopolnjevan z novejsimi dokumenti, publikacijami; sin. zastarevanje knjiznicne zbirke, zastarevanje knjiznicne zaloge, zastarevanje fonda, zastarevanje zaloge, zastarevanje zbirke

zastarevanje zaloge -a - s, gl. zastarevanje knjiznicne zbirke in zastarevanje knjiznicnega fonda

zastarevanje zbirke -a - s, gl. zastarevanje knjiznicne zbirke in zastarevanje knjiznicnega fonda

zascita knjiznicnega gradiva -e - z postopki za preprecevanje poskodb in obolenj, prezervacijo, konzerviranje in restavriranje knjiznicnega gradiva

zaupno gradivo -ega -a s gradivo zaupne narave, ki je dostopno le pod posebnimi pogoji

zavarovanje knjiznicnega gradiva -a s ukrepi za preprecevanje poskodb, unicenja knjiznicnega gradiva v izrednih razmerah, npr. ob pozaru, poplavi

zavestna informacijska potreba -e -e -e z informacijska potreba, ki je zaznana, vendar ni jasno povedana; prim, nezavedna informacijska potreba

zavihek -hka m zavihani del ovitka (1) na sprednji in zadnji platnici, navadno s podatki o avtorju, publikaciji, knjizni zbirki

ZBDJ ZBDJ-ja [zgbgdgjg] m, krat, gl. Zveza bibliotekarskih drustev Jugoslavije

ZBDS ZBDS-ja [zgbgdgsg] m, gl. Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije

zbiralec -lea [uc] m oseba ali korporacija, ki zbira izdelke Ijudske knjizevnosti ali glasbe; sin. zbiratelj; prim, sestavljalec, kompilator, zapisovalec

zbiralka -e [uk] z zenska, ki zbira izdelke Ijudske knjizevnosti ali glasbe; sin. zbirateljica; prim, sestavljalka, kompilatorka, zapisovalka

zbiranje bibliografskega gradiva -a - s zacetna faza bibliografskega dela pri pripravi bibliografije; prim, zbiranje gradiva

zbiranje gradiva -a - s nacrtno pridobivanje knjiznicnega gradiva za izgradnjo knjiznicne zbirke; prim, zbiranje bibliografskega gradiva

zbiratelj -a m oseba ali korporacija, ki zbira izdelke Ijudske knjizevnosti ali glasbe; sin. zbiralec; prim, sestavljalec, kompilator, zapisovalec

zbirateljica -e i zenska, ki zbira izdelke Ijudske knjizevnosti ali glasbe; sin. zbiralka; prim, sestavljalka, kompilatorka, zapisovalka

zbirka -e i 1. sistematicno zbrana in urejena skupina podatkov, predmetov, navadno istovrstnih, npr. podatkovna zbirka, referencna zbirka 2. zalozniska oznaka za skupino posameznih publikacij s skupnim naslovom; sin. zalozniska serija (2); prim, knjizna zbirka (1) 3. publikacije, ki so izsle s tako oznako; prim, knjizna zbirka (2) 4. zarg., gl. knjiznicna zbirka (2) in knjiznicni fond 5. gl. antologija

zbirka besedil -e - z, gl. podatkovna zbirka besedil in podatkovna zbirka celotnih besedil

zbirka celotnih besedil -e - z, gl. podatkovna zbirka besedil in podatkovna zbirka celotnih besedil

zbirka drobnih tiskov -e z 1. zbirka (1) z drobnimi tiski (1, 2) 2. zarg. oddelek knjiznice z drobnimi tiski (1, 2)

zbirka podatkov -e - z 1. sistematicno zbrani in organizirani podatki, namenjeni poizvedovanju; sin. podatkovna zbirka (1) 2. v elektronski obliki shranjeni podatki, namenjeni poizvedovanju, npr. besedilna zbirka, numericna zbirka; sin. podatkovna zbirka (2), racunalniska podatkovna zbirka, racunalniska zbirka podatkov, baza podatkov; prim, banka podatkov

zbirka podatkov z dostopom na daljavo -e -e z, gl. podatkovna zbirka z dostopom na daljavo

zbirka ucbenikov -e - i del knjiznicne zbirke, navadno univerzitetne ali visokosolske knjiznice, solske knjiznice, ki vsebuje ucbenike za predmete na univerzi, fakulteti, soli, namenjene studentom, ucencem; sin. ucbeniska zbirka; prim, posebna zbirka ucbenikov

zbirka v zbirki -e - i knjizna zbirka z lastnim posebnim naslovom, ki je del druge, nadrejene knjizne zbirke ali serijske publikacije; prim, podzbirka

zbirka z besedili neustr., gl. podatkovna zbirka besedil in podatkovna zbirka celotnih besedil

zbirka z dostopom na daljavo neustr., gl. podatkovna zbirka z dostopom na daljavo

zbirna funkcija -e -e z, v katalogizaciji naloga abecednega imenskega kataloga, da so podatki o delih istega avtorja, ki jih ima knjiznica, zbrani na istem mestu v katalogu; prim, iskalna funkcija

zbirna vodilka -e -e i vodilka, ki opozarja uporabnika na podrobnejse predmetne oznake

zbirni abstrakt -ega -a m, gl. zbirni izvlecek in skupni izvlecek in kumulativni izvlecek

zbirni enotni naslov -ega -ega -ova m naslov, pod katerim so v katalogu uvrscena dela dolocenega avtorja, npr. zbrana dela, izbrana dela

zbirni izvlecek -ega -cka m izvlecek, ki povzema vsebino vec, praviloma vsebinsko povezanih dokumentov; sin. zbirni abstrakt, kumulativni izvlecek, skupni izvlecek, skupni abstrakt, kumulativni abstrakt

zbirni katalog -ega -a m, gl. centralni katalog

zbirni naslov -ega -ova m, v katalogizaciji naslov publikacije, v kateri je zbranih vec samostojnih del; sin. zbirni stvarni naslov, skupni stvarni naslov; prim. skupni naslov (1), podrejeni naslov

zbirni stvarni naslov -ega -ega -ova m, gl. zbirni naslov

zbirni zapis -ega -a m, v katalogizaciji skupni bibliografski zapis za vec kosov knjiznicnega gradiva, navadno drobnih tiskov, ki imajo skupno znacilnost, po kateri se doloci fingirani naslov, npr. volitve 1990

zbirno delo -ega -a s, gl. pregledno delo

zbirno kazalo -ega -a s, gl. skupno kazalo

zbornik -a m publikacija s samostojnimi strokovnimi, literarnimi prispevki vec avtorjev, npr. jubilejni, domoznanski, knjizevni, spominski zbornik

zborovodja -e m kdor umetnisko vodi pevski zbor; prim, dirigen

zborovodkinja -e z zenska, ki umetnisko vodi pevski zbor; prim, dirigentka

zbrano delo -ega -a s vsa dela kakega avtorja, objavljena v isti publikaciji; prim, izbrano delo

zbrisljivi disk neustr., gl. izbrisljivi laserski disk in izbrisljivi opticni disk

zdruzevaini iskalnik -ega -a m iskalnik, ki omogoca hkratno poizvedovanje po vec razlicnih iskalnikih, podatkovnih zbirkah z uporabo le enega uporabniskega vmesnika, in enoten prikaz rezultatov iskanja; sin. metaiskalnik; prim, knjiznicni portal

zdruzevalno iskanje -ega -a s poizvedovanje z uporabo zdruzevalnega iskalnika

zdruzitev serijske publikacije -tve z nastanek serijske publikacije iz dveh ali vec serijskih publikacij tako, da se njen stvarni naslov bistveno razlikuje od prejsnjih naslovov; sin. spojitev serijske publikacije; prim. prevzem serijske publikacije, razcepitev serijske publikacije, odcepitev serijske publikacije, cepitev serijske publikacije

zdruzljivi -a -o prid., v racunalnistvu ki se lahko logicno in tehnicno povezuje, zdruzuje z drugimi sistemi, napravami, npr. zdruzljivi podatki, zdruzljiva racunalniska oprema; sin. kompatibilni; ant. nezdruzljivi

zdruzljivost -i z zmoznost povezovanja, zdruzevanja, skupnega delovanja v drugi, logicno urejeni celoti, npr. zdruzljivost racunalniskih sistemov, programske opreme, podatkov, formatov racunalnisko citljivega zapisa; sin. kompatibilnost

zdruzljivost podatkov -i ~ i zmoznost povezovanja, zdruzevanja, prenosa podatkov v druge sisteme, ker so usklajeni glede formata racunalnisko citljivega zapisa, programske opreme, npr. zdruzljivost bibliografskih podatkov; sin. kompatibilnost podatkov; ant. nezdruzljivost podatkov

zemljepisna oznaka -e -e z, pri vsebinski obdeiavi, gl. geografska predmetna oznaka in zemljepisna predmetna oznaka

zemljepisna predmetna oznaka -e -e -e z, pri vsebinski obdeiavi predmetna oznaka, ki oznacuje kraj ali zemljepisni pojem, obravnavan v dokumentu, publikaciji, npr. Alpe, Ptuj; sin. geografska oznaka, geografska predmetna oznaka, zemljepisna oznaka

zemljepisno dolocilo -ega -a s, pri vsebinski obdeiavi dolocilo, ki podrobneje zemljepisno opredeli in/ali omeji predmetno znacnico; sin. geografsko dolocilo, geografska determinanta

zemljevid -a m 1. dvodimenzionalna upodobitev dela Zemljinega povrsja, objektov na njem v pomanjsanem merilu, navadno na papirju, npr. stenski zemljevid, zepni zemljevid; sin. karta (1), geografska karta 2. gl. zvd in zvd.

zgib -a m, v knjigovestvu mesto prepogiba pole papirja pri vezavi

zgibanka -e z publikacija na enem, veckrat zganjenem listu; sin. zlozenka; prim, leporelo

zgodovina bibliotekarstva -e ~ z veda o zgodovinskem razvoju bibliotekarstva; prim, zgodovina knjiznicarstva

zgodovina iskanja -e - z pregled vseh postopkov in dogajanj v casu iskanja, poizvedovanja z vsemi ponovitvami, iskalnimi zahtevami, rezultati iskanja; sin. zgodovina poizvedovanja

zgodovina knjiznice -e - i opis delovanja dolocene knjiznice od njenih zacetkov; sin. knjiznicna zgodovina

zgodovina knjiznicarstva -e - i veda o zgodovinskem razvoju knjiznic in knjiznicarstva; sin. bibliotekologija, knjiznicarska zgodovina; prim. zgodovina bibliotekarstva

zgodovina poizvedovanja -e - z pregled vseh postopkov in dogajanj v casu iskanja, poizvedovanja z vsemi ponovitvami, iskalnimi zahtevami, rezultati poizvedovanja; sin. zgodovina iskanja

zgornja platnica -e -e z, nekdaj, gi. sprednja platnica

zgornji naslov -ega -ova m, nekdaj naslov, natisnjen nad okvirom zemljevida; sin. vrhnji naslov

zgoscenka -e i (krat. CD) opticni disk premera 12 cm, ki se je pojavil leta 1982, prvotno namenjen za distribucijo in predvajanje zvocnih zapisov v digitalni obliki, npr. glasbeni CD; sin. cede, cedejka, kompaktni disk, kompaktna plosca, CD-plosca

zgresek -ska m relevanten zapis v racunalniskem katalogu, podatkovni zbirki, ki v postopku iskanja, poizvedovanja ni bil najden; prim, zadetek

zlogovna pisava -e -e z glasovna pisava, pri kateri pismenke zaznamujejo zloge; sin. silabicna pisava, logografska pisava; prim, crkovna pisava, foneticna pisava

zlozenka -e z publikacija na enem, veckrat zganjenem listu; sin. zgibanka; prim, leporelo

zmogljivost -i z sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v vecji kolicini, npr. zmogljivost skladisca, zmogljivost pomnilnika; sin. kapaciteta

zmogljivost pomnilniskega medija -i - z najvecja kolicina podatkov, ki jih je mogoce shraniti na pomnilniskem mediju; sin. kapaciteta pomnilniskega medija

zmogljivost skladisca -i ~ z podatek o tern, koliko enot knjiznicnega gradiva je mogoce shraniti v knjiznicnem skladiscu glede na njegovo velikost in opremljenost; sin. kapaciteta skladisca

znacilni naslov -ega -ova m, gi. izraziti naslov

znacnica -e z avtorjevo ime, stvarni naslov, predmetna oznaka, ki omogoca razvrscanje in iskanje bibliografskih vpisov v katalogu (1), bibliografiji (2), npr. avtorska znacnica, predmetna znacnica, stvarna znacnica; prim. element za razvrscanje

znacnica dodatnega vpisa -e z, v kataiogizaciji znacnica, pod katero je dodatni vpis uvrscen v katalog, bibliografijo (2)

znacnica glavnega vpisa -e - z, v kataiogizaciji znacnica, pod katero je glavni vpis uvrscen v katalog , bibliografijo (2)

znacnica kazalke -e - z, v katalogizaciji znacnica, pod katero je kazalka uvrscena v katalog, bibliografijo (2)

znacnica napotilnega vpisa -e - z, gi. napotilna znacnica znak -a m 1. kar je samostojno ali kot del kaksnega sporocila nosilec informacije, npr. crka, locilo, znaki v UDK 2. lik, predmet, ki ima dolocen pomen, npr. logotip

znak izpuscanja -a - m, gl. tripicje in znak za izpuscanje

znak za izkljucitev razvfscanja -a m, v racunainistvu znamenje za oznacevanje besede, znaka, ki se pri abecednem razvrscanju ne uposteva

znak za izpuscanje -a m, (znak . . . ) locilo, sestavljeno iz treh pik, ki oznacuje opustitev besede, podatka; sin. tripicje, znak izpuscanja, znak za opuscanje

znak za krajsanje -a - m, pri poizvedovanju znak, ki v besedi, besedni zvezi oznacuje desni, levi ali sredinski odrez, navadno z znaki *, # ali $; sin. znak za odrez; prim, maskirni znak

znak za odrez -a m, pri poizvedovanju znak, ki v besedi, besedni zvezi oznacuje desni, levi ali sredinski odrez, navadno z znaki *, # ali $; sin. znak za krajsanje; prim, maskirni znak

znak za opuscanje -a - m, gl. tripicje in znak za izpuscanje

znakovna pisava -e -e z pisava, ki uporablja za zapisovanje od govorjenega jezika neodvisne znake, npr. kitajska pisava

znanstvena biblioteka -e -e z, gl. znanstvena knjiznica

znanstvena fantastika -e -e i literarna dela, ki temeljijo na predvidevanih izsledkih znanosti

znanstvena informacijska dejavnost -e -e -i z informacijska dejavnost za potrebe strokovnega in znanstvenega dela

znanstvena knjigarna -e -e i specializirana knjigarna za prodajo znanstvenih in strokovnih publikacij

znanstvena knjiznica -e -e i knjiznica, ki deluje za potrebe znanstvenega dela; sin. znanstvena biblioteka

znanstvena literatura -e -e i publikacije, dokumenti, ki vsebujejo znanstvena dela; prim, strokovna literatura (2)

znanstvena publikacija -e -e z publikacija, v kateri je objavljeno znanstveno delo, npr. znanstveni casopis, znanstvena monografija; prim, strokovna publikacija, poljudnoznanstvena publikacija

znanstveni clanek -ega -nka m clanek, v katerem so opisani potek in izsledki znanstvene raziskave; sin. izvirni znanstveni clanek; prim, poljudni clanek, strokovni clanek

znanstveni prispevek -ega -vka m prispevek, v katerem so opisani potek in izsledki znanstvene raziskave; sin. izvirni znanstveni clanek; prim, poljudni prispevek, strokovni prispevek

znanstveno delo -ega -a s delo, ki prinasa metodicno in sistematicno izpeljana, urejena in dokazljiva spoznanja z dolocenega podrocja, npr. znanstveni clanek, znanstvena razprava; prim, strokovno delo, poljudnoznanstveno delo

znanstveno porocilo -ega -a s porocilo, v katerem so opisani stanje, potek in izsledki znanstvene raziskave; sin. tehnicno porocilo

ZNBJ ZNBJ-ja [zgngbgjg] m (srb. Zajednica nacionalnih biblioteka Jugoslavije) gl. Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjiznic

zozitev poizvedbe -tve - z, pri poizvedovanju preoblikovanje poizvedbe tako, da je rezultat manjse stevilo zadetkov, npr. z omejevanjem iskanja; prim. razsiritev poizvedbe

zrcalo stavka -a - s, v tiskarstvu velikost in lega potiskane povrsine strani; sin. zrcalo strani

zrcalo strani -a - s, v tiskarstvu velikost in lega potiskane povrsine strani; sin. zrcalo stavka

zunanja oblika kataloga -e -e - z, gl. oblika kataloga

zunanja oprema -e -e z, v racunalnistvu naprave, ki so z racunalnikom povezane v funkcionalno celoto, a ne predstavljajo njegovega osrednjega dela, npr. monitor, tipkovnica, miska, tiskalnik; sin. periferna oprema

zunanja ureditev kataloga neustr., gl. oblika kataloga

zunanji disk -ega -a m, v racunalnistvu dodatni trdi disk, ki je prirejen za enostavno prikljucevanje na osebni racunalnik in prenasanje; prim. izmenljivi disk

zunanji pregib -ega -a m, v knjigovestvu pregib med platnico in hrbtom; prim. notranji pregib

zunanji rob knjige -ega -a ~ m, v knjigovestvu skrajni zunanji del platnic; prim. notranji rob knjige

zunanji uporabnik -ega -a m uporabnik, ki ne pripada maticni instituciji knjiznice; ant. domaci uporabnik

zv. okrajs. (zvezek) oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota doloceni zvezek publikacije v vec zvezkih

zvd in zvd. okrajs. (zemljevid) v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da je opisovana enota zemljevid ali da opisovana enota vsebuje zemljevid

Zveza bibliotekarskih drustev Jugoslavije -e z (krat. ZBDJ, srb. Savez drustava bibliotekara Jugoslavije) zgod., do 1991 zveza jugoslovanskih republiskih bibliotekarskih drustev, ki je bila ustanovljena leta 1949 v Ljubljani; prim. Drustvo bibliotekarjev Jugoslavije

Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije -e z (krat. ZBDS) bibliotekarsko drustvo v Sloveniji, ki je nastalo leta 1983 s preoblikovanjem Drustva bibliotekarjev Slovenije

zvezdica -e z (znak * ) 1. v tiskarstvu graficno znamenje za oznacevanje opombe pod crto; sin. asterisk 2. v udk simbol za vkljucitev druge klasifikacije 3. pri poizvedovanju eden pogosteje uporabljanih znakov za krajsanje; prim, grabljice (2)

zvezdna karta -e -e z dvodimenzionalna upodobitev lege nebesnih teles; sin. astronomska karta, nebesna karta, nebovid; prim, vesoljska karta

zvezdni atlas -ega -a m knjiga zvezdnih kart; sin. nebesni atlas

zvezek -zka m 1. kar je zbrano v enem povezu 2. vsak od kosov tiskane monografske publikacije; sin. knjiga (5), volumen (2); prim, stevilka (2) 3. gl. zv.

zvitek -tka m prozna lista ali vec proznih listov, spetih, zasitih ali zlepljenih v trak, ki se pri branju previja, npr. papirusni zvitek, pergamentni zvitek; sin. rotulus (1), svitek

zvocna kaseta -e -e z kaseta z zapisom govora, glasbe, zvokov na magnetnem traku; sin. avdiokaseta, slusna kaseta

zvocna knjiga -e -e i zvocni zapis besedila knjige; sin. govoreca knjiga, zvocnica

zvocna knjiznica -e -e z, gl. fonoteka

zvocna plosca neustr., gl. plosca in gramofonska plosca (1)

zvocni CD -ega CD-ja [cede -eja] m (krat. CD-A) kompaktni disk za predvajanje zvocnih zapisov, npr. glasbeni CD

zvocni film -ega -a m, od leta 1927 film (2), na katerem je zapisan tudi zvok; prim, nemi film

zvocni podatek -ega -tka m podatek v obliki zvocnega zapisa

zvocni posnetek -ega -tka m 1. poslusanju namenjeno neknjizno gradivo, npr. zvocna kaseta, gramofonska plosca; sin. avdiodokument 2. poslusanju namenjeni posnetek govora, glasbe, zvokov; sin. avdiozapis, tonski zapis, zvocni zapis, fonogram, slusni zapis

zvocni trak -ega -u m magnetni trak z zapisom govora, glasbe, zvokov; sin. avdiotrak

zvocni zapis -ega -a m poslusanju namenjen posnetek govora, glasbe, zvokov; sin. avdiozapis, tonski zapis, zvocni posnetek (2), fonogram (1), slusni zapis

zvocnica -e z, gl. zvocna knjiga in govoreca knjiga

zvocno gradivo -ega -a s neknjizno gradivo, ki vsebuje zvocne zapise in je namenjeno poslusanju; sin. fonografsko gradivo; prim, avdiovizualno gradivo

zvok -a m, v katalogizaciji oznaka v bibliografskem opisu, ki pove, da vsebuje opisovana enota zvocne podatke

Z

zelatina -e i najfinejsi klej iz zivalskih koz, ki se uporablja v restavratorstvu za restavriranje pergamenta, papirja in v preteklosti v papirnistvu za glajenje povrsine papirja

zelatinirati -am dov. in nedov., v restavratorstvu obnavljati krhek, izsusen pergament z zelatino

zelezogalno crnilo -ega -a s, zgod. crnilo, ki vsebuje zelezo in creslovino, in se po daljsem casu pod vplivom svetlobe in vlage postopoma razkraja in poskoduje pisno podlago

zenska oblika priimka -e -e - i oblika priimka avtorice zlasti pri slovanskih narodih, kjer za priimke splosno in uradno uporabljajo priimek z zenskim obrazilom, npr. Nemcova, Ahmatova, Petrova, Adamkiene

zepna izdaja -e -e z cenejsa izdaja, navadno brosirana in manjsega formata (1) zepna knjiga -e -e i manjsa, cenena brosirana knjiga, navadno v visoki nakladi in na manj kakovostnem papirju

zig -a m 1. uradni znak z imenom in navadno logotipom za oznacevanje istovetnosti, lastnistva; sin. stampiljka (1); prim, pecat (1) 2. priprava, navadno kovinska, za odtiskovanje takega znaka; prim, stampiljka (2), pecat (2)

zigosanje -a s opremljanje z zigom, npr. zigosanje knjiznicnega gradiva

ziva knjiznicna zaloga -e -e -e z, gl. ziva knjiznicna zbirka in zivi knjiznicni fond

ziva knjiznicna zbirka -e -e -e i del knjiznicne zbirke, ki je v uporabi; sin. ziva knjiznicna zaloga, zivi knjiznicni fond, aktivna knjiznicna zbirka, aktivna knjiznicna zaloga, aktivni knjiznicni fond, aktivna zaloga, ziva zaloga, aktivna zbirka, aktivni fond; prim, mrtvi knjiznicni fond

ziva pagina -e -e z podatek o avtorju, naslovu dela ali o abecednem obsegu strani, naveden na strani nad besedilom; sin. pagina viva

ziva zaloga -e -e z, gl. ziva knjiznicna zbirka in zivi knjiznicni fond

ziva zbirka -e -e z, gl. ziva knjiznicna zbirka in zivi knjiznicni fond

zivi fond -ega -a m, gl. zivi knjiznicni fond in ziva knjiznicna zbirka

zivi knjiznicni fond -ega -ega -a m del knjiznicnega fonda, ki je v uporabi; sin. ziva knjiznicna zaloga, ziva knjiznicna zbirka, ziva zaloga, aktivna knjiznicna zbirka, aktivna knjiznicna zaloga, aktivni knjiznicni fond; prim. mrtvi knjiznicni fond

zivljenjepis -a m pisni prikaz zivljenja, dela kake osebe; sin. biografija; prim. biografski roman

zivljenjepisec -sea m sestavljalec, pisec zivljenjepisa; sin. biograf

zivljenjska doba knjiznicnega gradiva -e -e z starost, stevilo izposoj (1) posameznega kosa knjiznicnega gradiva do te mere, da ni vec uporaben zaradi obrabe, poskodb

zleb -a m, v knjigovestvu poglobljeno mesto vzdolz hrbta na pregibu debelejsih platnic

zupnijska knjiznica -e -e z cerkvena knjiznica, ki deluje v okviru zupnije; sin. farna knjiznica (1)

Znaki in simboli

/ posevna crta, posevnica

. pika

- crtica; pomisljaj

... tripicje

F° veliki folio

f° mali folio

M8° mala osmerka, mali oktav

r° recto

V2° veliki folio

V8° velika osmerka, veliki oktav

2° folio; mali folio

4° cetverka, kvart

8° osmerka, oktav

12° dvanajsterka, duodec

16° sestnajsterka, sedec

18° osemnajsterka, oktodec

! klicaj

" narekovaj; palec, inc, inca

# grabljice, lojtra

$ dolar

& in

' apostrof, opuscaj

( ) oklepaj, okrogli oklepaj

* asterisk, zvezdica

+ in; plus

, vejica

: dvopicje; proti

:: dvojno dvopicje

; podpicje

< > konicasti oklepaj, lomljeni oklepaj

< levi konicasti oklepaj

<< dvojni levi konicasti oklepaj

= enacaj

? vprasaj

@ afna, pri

[ ] oglati oklepaj

© copyright

§ clen, paragraf

[arrow right] puscica; glej tudi

% se nadaljuje

. /. se nadaljuje