PAVLOVA PREKMURSKA SLOVNICA (VEND NYELVTAN, 1942) V SODOBNI KNJIZNI SLOVENSCINI

Abstract

Avtor slovnice Avgust Pavel4 se je rodil leta 1886 na Cankovi in umrl leta 1946 v Sombotelu. Ze kot triindvajsetletni jezikoslovno nadarjeni mladenic je v madzarscini objavil zrelo in resno delo, in sicer glasoslovje svojega rojstnega kraja (A vashidegkuti szlovén nyelvjárás hangtana - Glasoslovje slovenskega narecja v Cankovi, 1909). Med najpomembnejsimi objavami je treba omeniti tudi razpravo A legújabb vend irodalom nyelve (Jezik najnovejsega prekmurskega slovstva, 1916), sledilo pa je njegovo tretje pomembnejse delo, danes izgubljena rokopisna primerjalna slovnica, na podlagi katere je leta 1942 po narocilu napisal prekmursko slovnico,5 ki prav tako vsebuje kontrastivne elemente (prim. Bajzek Lukac 2013: 389). Slovnica je nastajala v izrazito neugodnih okoliscinah, ki jih nekateri zaradi nezadostnega poznavanja niso ustrezno interpretirali, na novo pa so jih osvetlili raziskovalci Pavlovega jezikoslovnega dela, npr. Vilko Nova k (1970: 305-07), Marija Bajzek Lukac (1999; 2013: 381-87) in Marko Jesensek (2013a: 450-51). Za razumevanje je bistveno spoznanje, da slovnica, ki je bila sicer ze v casu nastanka prepoznana kot »odlicno znanstveno delo« (Nova k 1970: 314), »ni ugodila zeljam, da bi z njo lahko potrdili vendsko teorijo o posebnem prekmurskem jeziku na Madzarskem, zato je pomadzarjeno Prosvetno drustvo za Prekmurje ni priporocilo za natis« (Jesensek 2013a: 449).

Prekmurska slovenska slovnica (2013) v marsicem presega prevodne okvire. Posebno vrednost ji daje osnovna zasnova, po kateri je na levi strani objavljen tipkopis Pavlove slovnice,6 iz katerega je (ob primerjavi z avtorjevim rokopisom) kriticno izhajala tudi prevajalka Marija Bajzek Lukac, na desni strani pa je prevod, ki ne samo vsebinsko, temvec tudi oblikovno (skica, prikaz v stolpcih, tabelah ipd.) sledi izvirnemu besedilu. Gre torej za neposredno sopostavljanje prekmurske slovnice v madzarscini (s prekmurskim ponazarjalnim gradivom v prekmurskem crkopisu) na eni strani s prevodom teoreticnega dela v sodobno knjizno slovenscino in z ohranjenim prekmurskim gradivom v prekmurskem crkopisu (z dodanim prevodom v sodobno knjizno slovenscino) na drugi strani. Prav zaradi crkopisa mora biti uporabnik prevoda posebej pozoren pri branju, precrkovanju in interpretaciji prekmurskega gradiva (npr. skolnik in skônik > skolnik in skounik 'ucitelj'; dête > dejte 'otrok', str. 6 (29)). Za boljse razumevanje slovnice, okoliscin njenega nastanka in prevajanja, usode rokopisa, pomena slovnice in razvoja prekmurskega (knjiznega) jezika v Dodatku (str. 379-471) sledi pet prispevkov raziskovalcev in poznavalcev Pavlovega dela (Marije Bajzek Lukac, Judit Pável, Marca L. Greenberga, Martine Orozen in Marka Jesenska), na koncu pa najdemo se Urednikova pojasnila (str. 473-74). Posebnega pomena je tudi na zacetku knjige dodano kazalo (Vsebina), ki v prvem delu (Prekmurska slovenska slovnica) pregledno prikazuje vsebinsko slovnicno zasnovo - ta namrec ze na prvi pogled razkriva tudi avtorjeve vzore pri osrednjeslovenskih slovnicarjih, ki sta jih nakazala in natancneje predstavila Marija Bajzek Lukac (1999: 188; 2013: 389-90) in Marko Jesensek (2013: 153).7

Pavlova prekmurska slovnica (Vend nyelvtan, 1942) v sodobni knjizni slovensèini Avgust Pavel, 2013: Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. Prevedla Marija Bajzek Lukaè. Uredil Marko Jesensek. Maribor: Mednarodna zalozba Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti, Filozofska fakulteta (Zora 100). 474 str.

Avgustu Pavlu, prvemu prekmurskemu znanstveniku in uglednemu jezikoslovcu, je bila doslej ze veckrat posvecena pozornost na slovenskih znanstvenih simpozijih in v monografskih publikacijah,1 posebna cast pa mu je bila izkazana novembra 2013 z izidom prevoda njegove prekmurske rokopisne slovnice (1942) v sodobno knjizno slovenscino. Delo, ki je bilo doslej - predvsem zaradi madzarskega jezika in madzarskega (prekmurskega) crkopisa,2 v katerem je napisano - v slovenskem prostoru premalo znano in upostevano, je pomembna obogatitev seznama vseh slovnic slovenskega jezika. Objava je izjemno zanimiva zlasti za raziskovalce jezikovnozgodovinskih vprasanj in za dialektologe, ki se se posebej zavedajo dragocenosti ohranjenega gradiva, in vabi k odkrivanju ter interpretaciji doslej premalo upostevanih ali morda spregledanih prekmurskih jezikovnih zakonitosti. Pri obravnavi (knjizne) prekmurscine kot tudi nekaterih sirsih slovenisticnih jezikoslovnih tem tako v prihodnje ne bomo mogli mimo tega najnovejsega slovnicnega prevoda, ki je izsel pri Mednarodni zalozbi Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru kot stoti izvod v Mednarodni knjizni zbirki Zora.3

Avtor slovnice Avgust Pavel4 se je rodil leta 1886 na Cankovi in umrl leta 1946 v Sombotelu. Ze kot triindvajsetletni jezikoslovno nadarjeni mladenic je v madzarscini objavil zrelo in resno delo, in sicer glasoslovje svojega rojstnega kraja (A vashidegkuti szlovén nyelvjárás hangtana - Glasoslovje slovenskega narecja v Cankovi, 1909). Med najpomembnejsimi objavami je treba omeniti tudi razpravo A legújabb vend irodalom nyelve (Jezik najnovejsega prekmurskega slovstva, 1916), sledilo pa je njegovo tretje pomembnejse delo, danes izgubljena rokopisna primerjalna slovnica, na podlagi katere je leta 1942 po narocilu napisal prekmursko slovnico,5 ki prav tako vsebuje kontrastivne elemente (prim. Bajzek Lukac 2013: 389). Slovnica je nastajala v izrazito neugodnih okoliscinah, ki jih nekateri zaradi nezadostnega poznavanja niso ustrezno interpretirali, na novo pa so jih osvetlili raziskovalci Pavlovega jezikoslovnega dela, npr. Vilko Nova k (1970: 305-07), Marija Bajzek Lukac (1999; 2013: 381-87) in Marko Jesensek (2013a: 450-51). Za razumevanje je bistveno spoznanje, da slovnica, ki je bila sicer ze v casu nastanka prepoznana kot »odlicno znanstveno delo« (Nova k 1970: 314), »ni ugodila zeljam, da bi z njo lahko potrdili vendsko teorijo o posebnem prekmurskem jeziku na Madzarskem, zato je pomadzarjeno Prosvetno drustvo za Prekmurje ni priporocilo za natis« (Jesensek 2013a: 449).

Prekmurska slovenska slovnica (2013) v marsicem presega prevodne okvire. Posebno vrednost ji daje osnovna zasnova, po kateri je na levi strani objavljen tipkopis Pavlove slovnice,6 iz katerega je (ob primerjavi z avtorjevim rokopisom) kriticno izhajala tudi prevajalka Marija Bajzek Lukac, na desni strani pa je prevod, ki ne samo vsebinsko, temvec tudi oblikovno (skica, prikaz v stolpcih, tabelah ipd.) sledi izvirnemu besedilu. Gre torej za neposredno sopostavljanje prekmurske slovnice v madzarscini (s prekmurskim ponazarjalnim gradivom v prekmurskem crkopisu) na eni strani s prevodom teoreticnega dela v sodobno knjizno slovenscino in z ohranjenim prekmurskim gradivom v prekmurskem crkopisu (z dodanim prevodom v sodobno knjizno slovenscino) na drugi strani. Prav zaradi crkopisa mora biti uporabnik prevoda posebej pozoren pri branju, precrkovanju in interpretaciji prekmurskega gradiva (npr. skolnik in skônik > skolnik in skounik 'ucitelj'; dête > dejte 'otrok', str. 6 (29)). Za boljse razumevanje slovnice, okoliscin njenega nastanka in prevajanja, usode rokopisa, pomena slovnice in razvoja prekmurskega (knjiznega) jezika v Dodatku (str. 379-471) sledi pet prispevkov raziskovalcev in poznavalcev Pavlovega dela (Marije Bajzek Lukac, Judit Pável, Marca L. Greenberga, Martine Orozen in Marka Jesenska), na koncu pa najdemo se Urednikova pojasnila (str. 473-74). Posebnega pomena je tudi na zacetku knjige dodano kazalo (Vsebina), ki v prvem delu (Prekmurska slovenska slovnica) pregledno prikazuje vsebinsko slovnicno zasnovo - ta namrec ze na prvi pogled razkriva tudi avtorjeve vzore pri osrednjeslovenskih slovnicarjih, ki sta jih nakazala in natancneje predstavila Marija Bajzek Lukac (1999: 188; 2013: 389-90) in Marko Jesensek (2013: 153).7

Pavlova slovnica, ki v tipkopisu obsega 178 strani (z oznacenimi 455 paragrafi), je bila torej skladna s tedanjo slovensko slovnicarsko tradicijo.8 Predgovoru in uvodnemu poglavju z naslovom Narod in jezik, Narecja, v katerem najdemo tudi nekatere etnoloske podatke,9 sledijo stiri obseznejsa poglavja. Avtor je ozko slovnicni del zacel s prikazom prekmurskega glasoslovja, pri tem pa se je lahko delno opiral tudi na svoje prvo znanstveno delo. To poglavje je razdelil na sest podpoglavij, in sicer na prikaz samoglasnikov (in njihovih premen), soglasnikov (s premenami), zloga in deljenja besed, naglasa, locil in kratic. Osnovno glasoslovno podrocje je torej spretno obogatil s pravopisno problematiko. Drugo, najobseznejse poglavje predstavlja prekmursko oblikoslovje, znotraj katerega ob uvodni opredelitvi besednih vrst in stavcnih clenov sledijo pregibne (samostalnik, pridevnik, zaimek, stevnik, glagol) in nepregibne besedne vrste (prislov, predlog, veznik, medmet). Poglavje o besedoslovju uvodoma predstavlja besedotvorno problematiko (izpeljavo, podvojitev in sestavo), temu pa sledi pomenoslovje, v katerem avtor opozori na prvotni in preneseni pomen besed, na sopomenke, enakozvocnice, posnemovanje oz. onomatopejo, spremembo pomena, besedni zaklad in prevzete besede. Zadnje poglavje (Sztávkoszlôvje), ki je ze bilo predmet natancnejse analize (prim. Jesensek 2013), je vezano na skladnjo v prekmurscini. Obravnavi prostega stavka sledi prikaz priredno in podredno zlozenih stavkov, pod podpoglavjem Zdruzevanje stavkov pa je opozorjeno na vrinjeni in veliki stavek, navedek ter besedni red.10

Ob koncu je treba omeniti se imena vseh, ki so si vztrajno in neutrudno prizadevali za izid prevoda, ki je kot resno zasnovan projekt zahteval stevilna usklajevanja in neizmerno voljo do dela, kar je mogoce razbrati iz besedil v Dodatku. To so Judit Pável11 kot dedinja avtorskih pravic, ki je z odobravanjem omogocila nastanek tega dela, Marija Kozar Mukic, ki je od vsega zacetka pomagala pri uresnicevanju projekta, Marija Bajzek Lukac kot prevajalka, ki je opravila neprecenljivo delo, brez katerega danes ne bi bilo objave, in ki je spretno ter s tehtnimi premisleki razresevala prevajalske zagate, Marko Jesensek kot urednik, sicer pa pobudnik in gonilna sila projekta, ki je znal uspesno krmariti v nenaklonjenem casu,12 ter Marc L. Greenberg, ki je na osnovi temeljitega studija in znanstvenega raziskovanja prekmurscine ze pripravil tudi angleski prevod slovnice ter s tem dejanjem poskrbel za novo odlicno promocijsko izhodisce. Prav na podlagi slednjega lahko upraviceno pricakujemo, da bomo o Prekmurcu Avgustu Pavlu, ki je svoja dela pisal »s srcem in duso« (Pav el 2013: 396), in njegovi slovnici v prihodnje govorili oz. slisali ne zgolj v slovenskomadzarskem, temvec tudi v sirsem mednarodnem prostoru.

Footnote

1 Nazadnje leta 2011 ob 65. obletnici smrti in 125. obletnici rojstva, ko je bilo razglaseno tudi Pavlovo leto. Prim. jubilejni zbornik Az igaz tanár üzenete: Pável Ágoston születésének 125. évfordulója tiszeletére: s spostovanjem ob 125. obletnici rojstva Avgusta Pavla. Ur. Gadány Károly, Marko Jesensek. (Bibliotheca Slavica Savariensis, tom. 12.) Szombathely. Kot rezultat mednarodnega znanstvenega simpozija, ki je v cast Avgustu Pavlu leta 2002 potekal na Univerzi v Mariboru, je bil objavljen zbornik z naslovom Avgust Pavel (2003). Vec o drugih zbornikih v Jesensek 2013a: 439.

2 Zgodovinski razvoj prekmurskega crkopisa je pregledno prikazan v Dudás 2012.

3 Predstavitve knjige so potekale v Mariboru na Filozofski fakulteti (5. 12. 2013), v Sombotelu ob stoti obletnici Pavlovega doktorata (13. 12. 2013), na Cankovi (14. 3. 2014) in v Gradcu (20. 3. 2014).

4 Raziskovalci Pavla oznacujejo kot jezikoslovca, literarnega zgodovinarja, etnologa, pesnika, pisatelja, urednika, muzeologa, gimnazijskega profesorja in kulturnega posrednika med Madzari ter Slovenci (prim. Avgust Pavel, 2003).

5 Pavel v Predgovoru pise: »Napisati sem zelel obsezno primerjalno slovnico za strokovnjake in predstaviti znacilnosti vseh prekmurskih narecij. Gradivo sem zbral in uredil do konca leta 1916, vendar slovnica takrat ni mogla iziti zaradi neugodnih razmer in okoliscin. Obsezen rokopis sem spravil in tako je skoraj trideset let cakal na objavo, dokler ga nisem uporabil pri pisanju Prekmurske slovenske slovnice, ki sem jo na zeljo narocnika prilagodil solskim in prakticnim potrebam« (str. 15).

6 Tabele na straneh 57 v tipkopisu (oz. 130 v prevodu), 118 (254) in 119 (256) so v rokopisu. Iz tipkopisa so razvidni tudi popravki, podcrtave in rokopisni vstavki (npr. stran 6 (28)).

7 Oba sta izpostavila Pavlovo zgledovanje pri osrednjeslovenskih slovnicarjih na terminoloski ravni in pri navajanju ponazarjalnih zgledov.

8 Prevajalka ob tem opozarja, da je avtor uporabljal tudi madzarske slovnice, saj se na stevilnih mestih sklicuje tudi na madzarscino (Bajzek Lukac 3012: 389).

9 Npr. pri opisu narecij: »Ljudje, ki tu zivijo, so bolj dinamicni, umirjeni in bolj krotki kot prebivalci goratih obmocij« (str. (2) 19).

10 Zgradbo celotne slovnice je natanèneje predstavila Marija Bajzek Lukaè (1999).

11 V zasebnih pismih se podpisuje tudi kot Judita Pavel (prim. Jesensek 2013a: 464).

12 To (ne)posredno razkriva objavljena korespondenca (prim. Jesensek 2013a).

References

Viri in Literatura

Avgust Pavel. Ur. Z. Zorko, M. Pauko. Maribor: Slavisticno drustvo, 2003 (Zora 23).

Marija Bajzek Lukac, 1999: Pavlova Prekmurska slovnica (Vend nyelvtan). Murkov zbornik. Maribor: Slavisticno drustvo. 175-90.

_____, 2013: Od rokopisa do prevoda in objave Pavlove slovnice. Prekmurska slovenska slovnica. Vend nyelvtan. Prevedla Marija Bajzek Lukac. Ur. M. Jesensek. Maribor: FF (Zora 100). 379-94.

Elod Dudás, 2012: Primerjalni zgodovinski razvoj prekmurskega crkopisa. Jezikoslovni zapiski 18. Ljubljana. 149-65.

Marko Jesensek, 2013: Skladnja v Pavlovi Prekmurski slovnici. Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjiznega jezika. Maribor: FF (Zora 90). 153-59.

_____, 2013a: Pomen Pavlove slovnice za razvoj prekmurskega knjiznega jezika. Prekmurska slovenska slovnica: Vend nyelvtan. Prev. Marija Bajzek Lukac. Ur. M. Jesensek. Maribor: FF (Zora 100). 429-71.

Vilko Nova k, 1970: Zivljenje in delo Avgusta Pavla. Razprave, Dissertationes VII. SAZ U. Razred za filoloske in literarne vede. Ljubljana. 295-341.

Judit Pav el, 2013: Prekmurska slovenska slovnica: Vend nyelvtan. Prev. Marija Bajzek Lukac. Ur. M. Jesensek. Maribor: FF (Zora 100). 395-99.